Scenarij 3: Slovenija d.d.

... he was claiming
he would run the country like a company. Vir.

Privatizacija, ki jo je gospodarska kriza deloma prekinila, deloma revidirala, se po prvih znakih okrevanja nadaljuje. Ker domače banke za prevzeme ne dajejo posojil, so kupci pretežno tujci (za katere pa se včasih izkaže, da za njimi stojijo domači interesi ali zamejski kapital) ali pa svoje lastniške deleže večajo tisti, ki jim je zaradi dobrih zvez v bančnem sistemu in uspešnega poslovanja, krizo uspelo razmeroma uspešno preveslati. Dragoceni postajajo vplivni ali bogati prijatelji. Oblikujeta se dve konkurenčni omrežji prijateljev, ki se najprej izčrpavata v medsebojnih prepirih. Največ sporov je sicer glede tega, kako v prave roke privatizirati premoženje države, ki ga po vstopu v OECD upravlja ena sama agencija. Pride do dogovora, da je direktor te agencije predstavnik prvega, nadzorni organ pa vodi predstavnik drugega omrežja..Ugovore, da bi morala pri nadzoru sodelovati parlamentarna opozicija zavrnejo z izgovorom, da bi bilo to nedopustno vmešavanje politike v gospodarstvo. Ko se pojavi resna nevarnost, da bi kontrolo v državi prevzela opozicija, omrežji složno stopita skupaj.

Podjetjem ne gre slabo, prav dobro pa tudi ne; lastniki so obogateli s tem, da je podjetje postalo njihovo, ne pa tako, da popravljajo poslovanje in z razvojem. Po lastniški konsolidaciji lastniki izkoristijo svoj politični vpliv, da država sprejme podjetništvu in kapitalu precej prijazno zakonodajo. Varčujejo pri plačah delavcev in z obremenjevanjem okolja. V političnem zaledju oligarhov se pojavljajo nove in nove stranke, pač po načelu, da se vseh ljudi ves čas ne da vleči za nos, zadostuje pa, da nekaj ljudi vlečeš za nos nekaj časa.

Nekateri komentatorji že skoraj hočejo zapisati, da je Slovenija postala brutalna neo-liberalna država, a jih delavska retorika in rdeče zastave na proslavah spomnijo, da temu pač ne more biti tako. Zasebno zdravstvo in šolstvo se dopušča, da bi bile vsaj bogatim dostopne spodobne storitve.

Država je kot podjetje, pravijo. Državljani so delničarji podjetja, državljani so zaposleni v podjetju, državljani so stranke podjetja, državljani so njena uprava. Ni konflikta interesov. Velika srečna družina, kot nekoč v Sestavljenih Organizacijah Združenega Dela (SOZDih). Ključni pa so tisti državljani, ki izčrpavajo podjetje. Ki izčrpavajo državo. Ki smejo delati posle z državo. Ki jim je omogočeno plenjenje.

Ker je cilj podjetja čim večji dobiček (da je kaj pleniti), davki rastejo, najprej pa DDV.

Glej tudi:

• Scenarij 1: DLR Slovenija
• Scenarij 2: Slovenija moja dežela