Prikaz objav z oznako ventil. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako ventil. Pokaži vse objave

3.5.08

Zasesebrigajstvo

Josefi fritzli so mogoči tudi zato, ker je spoštovanje zasebnosti prešlo vsako mero. Vsak naj bi se brigal samo še zase. Ne delaj drugemu, kar nočeš, da bi kdo storil tebi. Bodi tiho. Zase se brigaj. Poglej vstran.

Nihče več ne opozori someščana, ki meče čike po tleh. Nič ne rečemo lastniku psa, ki lula v liftu ali kaka po zelenici. Ne zahtevamo od soseda, da pokosi travo in uredi nered na dvorišču. Ne opozorimo staršev nevzgojenih otrok. Ne pozovemo mladeniča, da naj odstopi sedež na avtobusu upokojenki. Ne opozorimo učitelja na sinovega sošolca, ki doma očitno nima pravih razmer za učenje. Se ne vtikamo v soseda, ki se pijan znaša nad otroki in ženo. Ne ignoriramo blogarjev, ki žalijo ljudi in širijo sovraštvo. Smo diplomatsko tiho, ko Kitajci tlačijo Tibet.

Ljudje smo družabna bitja tudi zato, da se spodbujamo k boljšemu, da popazimo drug na drugega, da vsaj prevelikih neumnosti ne počnemo. Ko naj bi vse vsak brigal samo še zase, ko je dovoljeno vse, ko osebna svoboda postane najvišja vrednota, se kolektivni duh dobrega, ki je v človeštvu, umika demonom v posameznikih.

12.2.08

Spoštovani predsednik ...

... evropske komisije gospod Barroso,
spoštovani predsednik Evropskega parlamenta gospod Pottering,
spoštovani poslanci evropskega parlamenta,
gospe in gospodje …

V tem hramu evropske demokracije ne stojim zato, da bi promoviral slovenski jezik, tudi ne zato, da bi skrbel varnost delovnih mest prevajalcev, niti ne zato, ker bi rad poslušal svoj glas. Tukaj sem zato, da bi vam prenesel svoje misli v zvezi s pomembnimi vprašanji o prihodnosti Lizbonske strategije. Hočem da me razumete, hočem na vaših obrazih, v vaših gestah videti, da sledite moji zgodbi. Zato prosim odložite slušalke. Govoril bom angleško, kar vi vsi dovolj dobro razumete ...

Si predstavljate štalo, če bi to res povedal?

Prejšnji petek sem govoril na Evropskem ekonomsko socialnem svetu. V angleščini. Ob powerpointih. Kot profesor. Vzpostavljal kontakt z očmi, spremljal reakcije publike, zdaj pospešil, drugič upočasnil. In smo bili vsi zadovoljni. Diskusija je bila odlična, usmerjena, inteligentna.

Danes sem govoril v evropskem parlamentu, parlamentarcem iz nacionalnih parlamentov članic EU. Govor sem si naprej napisal v slovenščini, izmerjenim na 15 minut. Prevajalo se je najprej v angleščino, iz angleščine naprej v druge jezike. Menda so komaj dohajali, čeprav nisem govoril nič hitreje kot običajno. Publika, s slušalkami na ušesih, je gledala v mizo, sem in tja je kdo pokimal, čemu je pokimal, nimam pojma. Kot bi govoril v vakuum.

Dva vsebinsko zelo podobna govora, eden je uspel, drugi … Drugi je bil del demokratičnega procesa. Predsednik komisije Barroso, ki je govoril za mano, je polovico govora povedal francosko, drugo polovico angleško. V razpravi poslanci vsak v svojem jeziku. Doma bi jih verjetno pribili na križ, če bi se oglasili v angleščini ali francoščini.

Edino en Finec (spet ta Finska!) je govoril angleško. In povedal, da ga nehajmo že lomiti. Evropejci moramo postati dvo ali večjezični, podjetja po Evropi uvajajo angleščino kot drugi jezik in tako zaposlujejo najboljše iz vse Evrope. Evropska patentna zakonodaja in z njo velik del inovativnega potenciala stoji zaradi jezikovnega ega nekaterih ne največjih držav. V Bruslju se zdi, da vsaka stvar traja en teden več zato, da se prevede v 27 ali koliko že jezikov. Predstavniki držav članic zapuščajo delovne sestanke, ker v jezik x je prevajanje, v njihov jezik y, ki ga govori le malo manj ljudi, ga pa ni.

V obeh govorih sem se dotaknil komunikacijske revolucije. Tehnologija lajša medsebojno komuniciranje in sporazumevanje. Jezikovni nacionalizem gre v natanko drugo smer. Ovira sporazumevanje v Evropi, nasipa pesek v kolesje delovanja unije in dela Evropo počasnejšo in manj učinkovito. Za moj okus je dogodkov, kjer se iz protokolarnih razlogov uporablja materin jezik, preveč.

Reakcije varuhov slovenskega jezika, jezikovne policije, sindikata prevajalcev in zagovornikov sinhronizacije ameriških filmov v Slovenščino si že kar predstavljam. Ampak Slovenije ne bomo promovirali s tem, da bomo govorili slovensko, ampak kvečjemu tako, da bomo Slovenci prodrli s kako pametno idejo. Celo estrada razume, da promocija Slovenije ni v tem, da poješ slovensko, ampak v tem, da je slovenska pesem na evroviziji visoko uvrščena.

Ne trdim, da so stvari, o katerih razpravljam, suho zlato, ampak če je njihova edina vrednost v tem, da so povedane po slovensko, potem zadeva ni vredna niti potovanja v ekonomskem razredu v Bruselj in nazaj.

27.12.07

Slovenija: Avstrija za reveže?!

Slovenes saw themselves as hard-working, prosperous and Western-oriented. The Serbs, Croats and Bosnian Muslims of Yugoslavia thought of them as haughty and uptight, without the relaxed charm of other Balkan Slavs. Cynics called Slovenia 'the poor man's Austria'.

Bah, od dunajskih konjarjev do predsedovanja EU v 16 letih! How's that for haughty!

Še več pisanja v podobnem duhu v Reutersovi novički.

17.12.07

Danes smo Ljubljančani tečni

Zjutraj sem za pot Galjevica-Gregorčičeva porabil 48 minut. Pod prejšnjimi županstvi se je kaj podobnega dogajalo le, kadar smo imeli dan brez avtomobila. Gre za cca. tri kilometre zračne linije, za katero sem v starem prometnem režimu porabil 8-10 minut. Kot posledica preobremenitve tunela, Zoisove in Karlovške zaradi zapore Tromostovja, se je to podaljšalo na 15-20 minut. A propos:

Ljubljana, 13. december 2007 – Koalicija za trajnostno prometno politiko, ki povezuje 9 organizacij, je danes pozvala predsednika vlade, da ukrepa celostno za dolgoročno zmanjševanje vpliva prometa na onesnaženost zraka.

Morda bi pa še županu kaj napisali!

13.12.07

Ne vem zakaj me spominja na Diarejnika



PS. Predlog za simbol Službe vlade za razvoj je namreč takle kalček:

2.12.07

Podrtija po imenu Gmail

Prisiljen sem ga pač uporabljati iz "varnostnih razlogov", ampak šibka točka te storitve za pošto je natanko to, česar človek od Googla pač ne bi pričakoval. Obupno zanič iskanje po prejeti pošti. Bolj natančno:

  • ne zna iskati po priponkah;
  • ne zna iskati z vzorci npr. li?bon* za lizbonsko, lizbonska, lisbon ...
  • nima udobne možnosti sortiranja pošte.
Ali pa pozna kdo kak trik?

PS. Priznam, ta zapis je ventil, ampak že pol ure nekaj neuspešno iščem!

Avtor

Piše Žiga Turk, minister v Službi vlade za razvoj, univerzitetni profesor, državljan, voznik ... To niso nujno stališča Službe vlade za razvoj, Vlade RS, Univerze v Ljubljani ali kake druge organizacije s katero sem povezan.

Tukaj mi lahko zastavljate vprašanja.