Prikaz objav z oznako kultura. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kultura. Pokaži vse objave

14.3.08

Ustvarjalna Evropa (1)

Neverjetno - na robu Evropskega Sveta je čas za bloganje! Ali pa gre za to, da nič ne spimo. Eden od mojih "pet-topics" v zvezi z Lizbonsko strategijo je bila vključitev pomena ustvarjalnosti in kulture. Nekaj tega nam je celo uspelo zriniti mimo vseh varuhov prave vere in topogledno modernizirati strategijo. Včeraj zvečer je bilo prav prijetno slišati finskega predsednika vlade, ki je podprl ustvarjalnost množic in odprte inovacije. Posamezne države pa gredo lahko dlje od tega, kar je kot najmanjši skupni imenovalec sprejemljivo za vseh 27 članic:


Government pledges to make UK media and arts world leader | Media | guardian.co.uk: "Prime Minister Gordon Brown and the culture secretary, Andy Burnham, today unveiled the action plan, Creative Britain: New Talents for the New Economy, in what the government is labelling the first-ever comprehensive, state-supported plan to move the creative industries from the 'margins to the mainstream of economic and policy thinking' in the UK."

20.11.07

Knjiga je mrtva, živela knjiga

Amazon Kindle je napravica, ki bi jo vzel seboj. Naloženo z opomniki na sestanke, z gradivi na seje, s podatki na okrogle mize, s točkami govora na govorniški pult ... Naloženo s časopisi na jutranjo kavo, z dobro knjigo na plažo, z blogi in novicami na katerikoli duhamorni dogodek. Prvi instinkt mi pravi, da je to ena tistih napravic, ki bodo spremenile industrijo. Podobno, kot IBM PC, Blackberry ali Sony Walkman. Ni prvi poskus v tej smeri (itak pravijo, da je treba biti Hitri drugi), ampak lahko pa uspe. Po drugi strani sem pa, ko to pišem, precej zaspan. Več:

Amazon debuts Kindle e-book reader | Tech news blog - CNET News.com: "'Books have stubbornly resisted digitization,' he elaborated. 'I think there's a very good reason for that, and that is, the book is so highly evolved and so suited to its task that it's very hard to displace.' Indeed, with the launch of Kindle, Amazon is hoping to succeed where hardware companies like Sony have failed. No e-book reader has ever been a market success."

Na prvi pogled pa mi ni všeč naslednje:
  • deluje samo na EVDO brezžičnem podatkovnem omrežju; v Evropi bodo še dolgo problemi zaradi cen podatkovnega roaminga in razdrobljenosti mobilnega trga. Napravica je lahko simptomatična za probleme, ki jih bo EU imel pri prihodnjem razvoju brezžičnih storitev.
  • ne kaže, da bi se dalo odgovarjati na mail, brati bi se dalo skozi RRS bralnik.
  • kak poseben oblikovalski dosežek ni.
Apple, Google, kako? Agencija za knjigo, kako?

6.11.07

Postavljam se za novinarje

Po mailu sem dobil poziv k urejanju položaja prisilnih in navideznih svobodnjakov - peticijo z naslovom "Ko je svoboda tragična posledica nesvobodne izbire". Iščem link! Takole končajo:

Inciativna skupina Sekcije samostojnih in svobodnih novinarjev poziva nosilce oblasti, zakonodajalce, državno tožilstvo, varuha človekovih pravic, pristojne inšpekcijske službe in druge državne institucije, delodajalce, lastnike in upravljavce medijev ter odgovorne urednike, akademsko sfero, medijske analitike in strokovno javnost, da ukrepajo po svojih najboljših močeh in odgovorno pristopijo k urejanju našega položaja. Naj se začne razprava o tem, kaj se dogaja v medijih, kakšen je in kakšen naj bo položaj svobodnjakov nasploh. Svoje redno zaposlene kolegice in kolege prosimo, da nam izkažejo solidarnost, pozivamo pa tudi k solidarnosti med samimi svobodnjaki. Bralke in bralce, poslušalke in poslušalce, gledalke in gledalce pa prosimo za razumevanje in podporo našim prizadevanjem za zagotovitev razmer za dostojno in verodostojno opravljanje novinarskega poklica.

Razumem in podpiram!

Za kaj gre? Namesto, da bi bili novinarji redno zaposleni, jih delodajalci plačujejo preko avtorskih honorarjev. To je ceneje, ker se od tega izplačila ne odvajajo davki in prispevki v enakem obsegu kot od plače. Zato sistem družbeno ni pravičen. Kak svobodnjak lahko v žep spravi tudi kar nekaj denarja, v zdravstveno in pokojninsko blagajno pa prispeva nekaj minimalnega. Tudi feleksibilnost take zaposlitve je mnogo večja. Če novinarja več ne potrebujejo, mu pač več ne naročajo člankov.

Rešitev je splošna, poljubno "poštena" in preprosta:

(1) Avtorske honorarje, pogodbe o delu in podobne fleksibilne/bypass oblike zaposlitev je potrebno obdavčiti in oprispevčiti popolnoma enako kot vse druge dohodke.

(2) Da ne bi destimulirali ustvarjalnega dela, je treba vgraditi naslednji popravek: Ko nekdo (ali iz plače ali iz drugih fleksibilnih oblik dela) že napolni državno blagajno do ali nad višino, ki se zbere iz n-kratnika povprečne plače, se prispevki nehajo zbirati.

Zdaj imamo za avtorske honorarje sistem, pri katerem velja n=nič, pri plačah pa n=neskončno. Jaz sem zato, da se oba n-ja izenačita, kar pa seveda odpira priliko za veliko socialne demagogije. Višji kot je "n", več je prerazporejanja bogastva, kar si želi početi predvsem levica. Nižji kot je "n", bolj se stimulira ustvarjalnost, a se hkrati ustvarjajo anomalije na trgu dela.

(3) Poveča se splošna fleksibilnost rednih zaposlitev, da beg v fleksibilne oblike ne bi bil več posledica togosti trga dela.

23.9.07

Lizbonska strategija 2.1

V torek 18.9. smo se v Bruslju pri Barrosu zbrali nacionalni koordinatorji za lizbonsko strategijo. Najprej sva nastopila Portugalec prof. Zorrinho in jaz kot predstavnika trenutne in naslednje predsedujoče države. Za oporne točke osrednjega dela svojega prispevka sem uporabil spodnje slajde. Kazal jih nisem, ni v navadi, da bi si v takem krogu kazali powerpointe.



PS. In imelo me je, da preskusim slideshare.

4.6.07

Knjiga na Slovenskem

V torek 5. junija naj bi spregovoril nekaj besed na otvoritvi 5. kongresa "Knjiga na Slovenskem", ki ima podnaslov "Digitalizacija - grožnja ali priložnost?". Ker se je med tem pojavila nujna pot v Bruselj, sem se, kako skladno z naslovom, digitaliziral. Tule je video, malo nižje pa točke, ki sem se jih dotaknil.



  • nekaj izkušenj imam na tem področju, od srede 90ih let z revijo ITcon in projektom SciX in z njim povezanimi digitalnimi knjižnicami.
  • informacijske revolucije:
    • prva: papir … več avtorjev, več bralcev, družba znanja, renesansa ... rezultat: neločljiva povezanost nosilca in vsebine
    • druga: digitalizacija in internet ... CD namesto vinilne plošče ne spreminja poslovnega modela, zastonj prenos po internetu pa ga!
    • priložnost za tiste, ki dodajajo vrednost vezano na vsebino;
    • grožnja za tiste, ki dodajajo vrednost s prekladanjem nosilca.
  • grožnja
    • za vse, ki se ukvarjajo z nosilcem vsebine, premikanjem nosilca (iz tiskarne na police, iz police domov), skladiščenjem vsebine (v knjižnicah)
    • logistične verige so zdaj drugačne, bolj optimizirane … od razmnoževanja, preko prodaje, do trajnega arhiviranja
  • priložnost
    • za posrednike med avtorjem in poslušalcem bistveno manj priložnosti za zaslužek, oz. možnost za bistveno večje marže, ker je stroškov manj (beri iTunes je predrag) priložnost je, narediti nekaj drugega vmes - med avtorjem in bralcem.
    • za bralce … prost dostop do vsebin preko interneta
    • za avtorje … ne potrebujejo založnika, več avtorjev, namizno založništvo, blogi, novice, e-časopisi, direktna prodaja na spletu, poplava novih vsebin, eksplozija ustvarjalnosti.
    • za družbo znanja … zanima jo znanje, ne pa papir, ne lepe platnice, ne plastične škatlice ...
    • komisar Potočnik lansiral idejo o znanju kot o 5. svoboščini EU, to pa je mogoče šele, ko je znanje digitalizirano in v prostem dostopu. Žal Evropa o prostem dostopu ni naredila veliko, bistveno bolj se pod vplivom založniških lobijev ukvarja z IPR, tudi tam, kjer je financirala nastajanje vsebine, ščiti tiste, ki to vsebino dajejo na nosilce!
  • digitalizacija in internetizacija je priložnost za prost dostop, ker velik del stroškov nastane pri posrednikih med avtorji in bralci …
  • prost dostop A: do prostih virov
    • prosta programska oprema (Linux, GNU)
    • prosti standardi (RFC, W3C),
    • prosta znanstvena literatura
    • značilnost: skupnost bralcev in avtorjev so isti ljudje, vsak daje in prejema
  • prost dostop B: do virov, ki jih zapre založnik nosilca, ne nujno avtor:
    • potekle avtorske pravice - projekt Gutenberg, projekt CMU, Google ...
    • subvencioniranje avtorjev … država npr. plača avtorske pravice za slovenski roman, zbirko pesmi, osnovnošolski učbenik, raziskavo ... zakaj plačevati tisk, revijo? Zakaj ne samo avtorja? Kdorkoli lahko potem natisne!
    • resolucijski projekt NUK2: ne samo zidovi, tudi digitalizacija: odpreti arhive NUK na internet. Polna besedila, slike. Država naj (so)financira samo najbolj osnovno digitalno obliko. Omogočiti vertikalne komercialne aplikacije NAD tem.
  • družba znanja je tudi, da je čim manj ovir vmes med avtorji in bralci. Vmes dodajati vrednost, ne pa delati stroške, ki jih na internetu ne bi bilo.
  • želim uspešno delo in zanimive diskusije, kakšno morda tudi na tem blogu ... ampak predvsem v duhu polovice naslova … digitalizacija je namreč priložnost, kdor jo razume kot grožnjo je obsojen na neuspeh.

Avtor

Piše Žiga Turk, minister v Službi vlade za razvoj, univerzitetni profesor, državljan, voznik ... To niso nujno stališča Službe vlade za razvoj, Vlade RS, Univerze v Ljubljani ali kake druge organizacije s katero sem povezan.

Tukaj mi lahko zastavljate vprašanja.