15. januar 2014

Državljanska vzgoja, res!

Ministru Pikalu prihaja v navado, da se ob vsaki priliki izgovarja name. Če kaj naredi, recimo ureja ICPE, se pohvali, da je moral priti on, da je opazil problem, pred njim pa da se ni zgodilo nič. Če kaj ni narejeno, se izgovori, da tega ni naredil njegov predhodnik. Da se pa v škandalu s tovarišijskim projektom družine Lukšič o državljanski vzgoji izgovarja na predhodnika, je pa preveč.

Mediji citirajo ministra Pikala:
»da so glede državljanske vzgoje pripravili konkretne rešitve, ki pa niso bile implementirane, ob tem pa kaže s prstom na bivšega ministra Žigo Turka, ki je spremenil ime predmeta, ni pa izpeljal posodobitve."
To je neresnica

Predmet "Državljanska vzgoja in etika" je minister Zver leta 2007 preimenoval v "Državljanska in domovinska vzgoja ter etika". Učne načrte je Zavod RS za šolstvo posodobil leta 2008 in Strokovni svet jih je sprejel julija 2008. Se je pa minister Lukšič kasneje delal, kot da se to ni zgodilo. Projekt, ki ga je razpisal, je bil še za stari predmet "Državljanska vzgoja", čeprav je že prejšnja vlada predmet dopolnila z domovinsko komponento. Vprašanje je, v kakšni meri so rezultati projekta sploh uporabni za razširjeno definicijo predmeta.

Če ministru Pikalu še lahko odpustimo, da je spregledal, da je bil predmet preimenovan leta 2007 in ne leta 2012, pa bi pričakoval, da se bo spomnil, da je predmet junija 2013 preimenoval  še on sam, torej minister Pikalo (in ne njegov predhodnik minister Turk), in sicer v »Državljanska in domovinska kultura in etika«. Pač v skladu s paničnim odporom, ki ga ima levica do tega, naj bi šola tudi vzgajala.

Projekt se je zaključil poleti 2011, zaključna konferenca projekta pa je bila junija 2011. Minister Lukšič bi lahko, če je verjel, da so bili rezultati uporabni, takoj sprožil kurikularno prenovo predmeta. Pa je ni. Tudi me na zadevo ni spomnil februarja 2012 ob primopredaji. Dokumentacija je obsegala več sto strani, a o tem projektu ni bilo niti besede.

Edino, za kar bi me kdo v zvezi s to zgodbo lahko obtožil, je, da zadeve nismo odprli v času mojega ministrovanja. Ampak nismo imeli ne časa ne volje, da bi brskali po arhivih svojih predhodnikov. O tej zadevi smo sicer spomladi brali v Demokraciji, zanimanja za odmev pa dominantni mediji takrat niso pokazali in varuhi morale tudi ne. Bili so pač zanosni časi nove koalicije. Zdaj je tega zanosa nekaj manj in po svoje ima predsednik Lukšič prav. Tovariši ga opozarjajo, da če imaš maslo na glavi, ne hodi na sonce*.

* Nizozemski pregovor.