Tudi ta kriza bo minila ...

... o tem, kaj pa potem, pa so se v glavnem vrtele razprave na Vrhu za rast in delovna mesta, kjer sem sodeloval. Spodaj je PRovsko poročilo:

Žiga Turk na Vrhu za rast in delovna mesta: "S finančnimi injekcijami moramo reševati tudi prihodnost, ne samo preteklosti"

Nekdanji minister za razvoj in generalni sekretar Skupine za razmislek je nagovoril udeležence Vrha za rast in delovna mesta, kjer so ocenili napredek pri izvajanju lizbonske strategije in izmenjali poglede na strategijo za obdobje 2010-2020. Na Vrhu so nastopili tudi predsednik evropske komisije Barroso, avtor poročila o napredku strategije Heise ter namestnik predsednika OECD de Geuss.

Dr. Turk je v svojem nastopu orisal okvire delovanja skupine za razmislek in svoje poglede na prihodnjo evropsko reformsko strategijo. Proces razmišljanja o prihodnosti lizbonske strategije je sprožilo slovensko predsedstvo EU spomladi leta 2008. Poudaril je, da so v ozadju sedanje krize niso samo napake v delovanju finančnega trga, ampak tudi globoke strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu, tehnologiji in družbi.

Ukrepi, ki jih vlade sprejemajo kot odziv na krizo, morajo poleg kratkoročnih problemov upoštevati tudi te strukturne premike. Kriza je razgalila tudi mnoge šibke točke v podjetjih in nedokončane reforme.

"Tudi ta kriza bo minila. Vzpostavitev zaupanja, poceni nafta in finančne injekcije bodo prej ali slej prijele. Pred nami pa je mnogo izzivov, pomembnih in velikih nalog, ki bodo tukaj tudi po koncu krize. Gre za skrb za človeka, za njegovo izobrazbo, zdravje, starost ter za skrb za naravo in varno energetsko prihodnost. Številne priložnosti ponuja tehnološki napredek. Finančne injekcije morajo reševati tudi prihodnost, ne samo preteklosti."

Kot ključni izziv prihodnjih strategij je opredelil poglabljanje konceptualne ekonomije, ki temelji na talentih, ustvarjalnosti, sodelovanju in smotrnemu upravljanju z intelektualno lastnino.

Nekaj zapisov boste našli tudi na twitteju z oznako #lisboncouncil. In še prosojnice:

Way Forward for Europe

View more presentations from Žiga Turk.

Napredek slovenskih reform po WEF

World Economic Forum je objavil poročilo o napredku članic EU pri gospodarskih in socialnih reformah. Slovenija je iz 16. napredovala na 15. mesto. Dobro smo se odrezali pri raziskavah in razvoju (11.), informacijski družbi (12.) in trajnostnem razvoju (13.). Slabo pa pri liberalizaciji (19.), finančnih storitvah (21.) in podjetniškem okolju (20.).

Sprašujem

V senci uvedbe dodatne splošne olajšave pri dohodnini bo na današni seji Ekonomsko socialnega sveta verjetno prezrta točka o Uresničevanju reform za izvajanje lizbonske startegije v Sloveniji. Prezrta bo tudi zato, ker EU ocenjuje, da Slovenija pri reformah dosega "dober napredek" (to torej ne sodi pod pregovor dobro blago se samo hvali kot Brošura, ampak pod pregovor nemo propheta in patria).

Zadeva je pomembna, tudi zato, ker je emblematska za politiko 2.0. Za kaj gre? V svoji oceni je Evropska komisija dala Slovenija dve veliki in štiri majhna priporočila.

Veliki priporočili sta:

• treba je sprejeti nadaljnje ukrepe za okrepitev pokojninske reforme in spodbujanje aktivnega staranja;
• v okviru pristopa prožne varnosti je potrebno uvajanje bolj fleksibilnih delovnih pogodbenih razmerij, okrepitev delovanja zavodov za zaposlovanje, še posebej za ljudi s slabšimi zaposlitvenimi možnostmi; zmanjšanje segmentacije na trgu dela še posebej za mlade.

Mala priporočila pa so:

• učinkovita raziskovalna in inovacijska strategija –predvsem implementacija
• zboljšanje konkurence na področju storitev
• izboljšanje izvajanja ukrepov energetske učinkovitosti
• izboljšanje povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela

Mimogrede, še lani je bilo malih osem!

To so reči, o katerih v tem mandatu nismo našli rešitev, deloma tudi zato ne, ker zanje ni bilo soglasja najpomembnejših deležnikov. Socialne partnerje na ESS sem zato pozval, da do 15.8.2008 predlagajo rešitve. Kako povečati prožnost trga delovne sile in hkrati ne poslabšati varnosti? Kako dolgoročno razbremeniti pokojninsko blagajno in s tem ceno dela?

O njihovih predlogih potem lahko teče tudi razprava v okviru predvolilne kampanje, stranke lahko zavzamejo stališča in dobijo (ali pa ne) mandat za določeno vrsto rešitev. Da se ne bi pogovarjali samo o patrijah in tajkunih. Poziv daje ESS aktivno vlogo - torej ne bo samo požegnal predloga, ki ga bomo poslali v Bruselj, ampak ima možnost, da se aktivno vključi v iskanje rešitev.

Večja vključenost (paticipacija) deležnikov v proces lizbonskih reform je bil tudi eden od predlogov osvežene lizbonske strategije, ki smo jo sprejeli marca letos.

Intervju za Blogorolo

S Frasom sva naredila intervju za Blogorolo. On je spraševal, jaz odgovarjal.



Še najbolj tricky je bil profil:

Ime:	Žiga
Priimek:	Turk
Vzdevek:	-
Ime bloga:	Turkov čas-opis
URL:	http://blog.zturk.com/
RSS:	http://blog.zturk.com/feeds/posts/default
Spol:	M
Starost:	letom primerna
Horoskop:	ne berem
Verjamem v:	ljudi
Moji fetiši:	imam
Razvajam se:	na drobno: pivo ob sitcom komediji zvečer na debelo: potovanja v daljne, lepe in civilizirane kraje
Naj knjiga:	jo še iščem
Naj glasba:	Bachov 3. brandenburški koncert, In my life - George Martin, Call of the Search - Katie Melua
Naj film:	As Good as it Gets, The Pursuit of Happyness, Mystic River, Pan's Labyrinth …
Osebni slogan:	ne pusti se uokviriti v en slogan
Zares delam:	minister, raziskovalec
Za zabavo delam:	blogam, itak

Žiga, dajva za začetek razčistiti nekaj, kar me muči že dolgo časa – kaj je to “minister brez listnice”? Ti na vladnih kosilih ni treba plačati računa?

Brez listnice pomeni, da ne skrbim za uporabnike proračuna in ne plasiram davkoplačevalskega denarja. Zato lahko vsakemu, ki pride k meni, že na začetku povem, da nimam denarja za njegove ideje. Vladnih kosil oz. neformalnih srečanj ministrov, brainstormingov in točk razno je za moj okus premalo in bi za to z veseljem plačal kak račun.

V politiko si vstopil kot popolni outsider. Kakšna je bila prva izkušnja s politiko?

Politika pač pomeni, da delaš nekaj v dobro javnosti. In v zameno da to lahko delaš, daš javnosti do sebe vse pravice. Sicer smo politiki čisto navadni ljudje, le da je med nami večja koncentracija velikih egov.

Sicer pa izhajaš iz akademske sfere. So možne kakšne primerjave? Evo en tricky question: kdo je bolj “odprte glave”, politiki ali študenti?

Mladi so seveda dosti bolj odprti za spremembe. Študenti in politiki kar naprej opravljajo izpite. Na kratki rok se splača pretvarjati, da poznajo odgovore na vse. Na dolgi rok ne. Sicer so pa študenti med politiki in politiki med študenti. In to ne prispeva ne h kvalitetnemu študiju ne h kvalitetni politiki.

S svojim blogom veljaš za nekakšnega neuradnega vladnega piarovca in, če smem pripomniti, boljšega piarovca vlada še ni imela. Kako pa na vladi gledajo na to tvojo “postransko” funkcijo?

Hmm, neke podobne pohvale sem slišal od čisto zares-nih politikov. Moram biti pa popolnoma jasen: moj blog ni vladni PR, to je moja osebna zadeva. Nikoli ni ideja za kak prispevek prišla od koga tretjega, niti ni bil kak prispevek cenzuriran. Kolegi, se mi zdi, moj blog berejo ali pa jim kak prispevek izpišejo. Kolega Šturm in Rupel sta se pred časom kar resno zanimala za stvar, Rupel je potem tudi začel blogati.

Bi morali vsi politiki blogati? Se bo to kdaj zgodilo?

Če bodo morali, ne bo kake posebne koristi od tega. Večina bo stvar prepustila PR službi. Prepričan pa sem, da se bo politika vedno bolj odpirala ter ideje in rešitve iskala zunaj sebe ter tudi veliko usklajevanja med interesi prepustila drugim krogom. Tudi to je umikanje države. Bloganje je razmeroma malo pomemben člen v demokraciji 2.0.

V prejšnji številki je v intervjuju Barbara Kvas, urednica blogerskega portala E-demokracija, ugotovila, da so politiki preko blogov radi “v stiku z navadnimi ljudmi” predvsem v času volitev, potem pa to “potrebo” kar naenkrat izgubijo. Navedla je tudi primer aktualnega predsednika države, ki je pred volitvami blogal vsak dan, nato pa je kar naenkrat pozabil na to svojo strast …

Normalno je, da pred volitvami politik išče več stikov z volivci. Po volitvah pa mora biti zvest podobi, ki je bila izvoljena. Jaz blogam ravno zato, ker imam javno funkcijo in ne vem, če bi kot civil sploh še blogal.

Blogi naj bi bili na prihajajočih predsedniških volitvah v ZDA eden ključnih medijev. Kdo bolje bloga, Hillary ali Obama?

Ne berem ne enega ne drugega. Včasih pogledam kak klip na Utube. Dvomim, da blogata lastoročno. Ja, na blogih je kar nekaj debate o bodočem predsedniku. Veliko je virusnega oglaševanja … Internetu namenjamo vedno več ur našega časa in aktualne teme se temu primerno pojavljajo tam. Ključnost nekega medija je zelo povezana z deležem minut, ki ga ljudje ob tem mediju ali s tem medijem preživijo. Internet je v porastu.

Ko smo že ravno pri ZDA; pravkar si se vrnil iz New Yorka, o čemer lahko v zanimivem potopisu beremo tudi na tvojem blogu. Kako se ti je kaj zdel Apple Store?

Po tem, ko me je 5th Avenue pustil razmeroma hladnega, je Apple Store osmislil pešačenje preko dvajsetih ulic Manhattna. Cool trgovina. Sindikat se ne pritožuje, da je odprta 365/24/7.

Boš poskusil prepričati šefa, da vsem ministrom privošči po enega Macbook Aira? Slišal sem namreč govorice, da ima Janša edini v vladi Maca…

Šef ministrom privošči katerikoli računalnik. Po treznem premisleku sem ugotovil, da Macbook Air ni optimalen stroj zame. Poleg tega dvomim, da bi preko njega lahko dostopali do vladne informacijske infrastrukture. Izboljšanje le-te, posodobitev, nevtralnost do operacijskega sistema uporabnika … je naloga za nov mandat. Med predsedovanjem se je nismo upali lotiti.

OK, greva k malo bolj resnim vprašanjem. Prva asociacija na razvoj je Lizbonska strategija. Lahko za naše bralce na hitro in preprosto pojasniš, za kaj sploh gre?

Lizbonska strategija je načrt sprememb in reform, da bi v EU še naprej dobro živeli, da bi se razvijali hitreje in ustvarjali boljša delovna mesta. Strategija išče ravnotežje med prioritetami konkurenčnega in na znanje in ustvarjalnost oprtega gospodarstva ter skrbjo za ljudi in okolje.

Se Slovenija dovolj hitro razvija? Kje smo in kam želimo? Kateri so ključni razvojni elementi za nas?

S hitrostjo smo lahko zadovoljni. Do leta 2013 naj bi ujeli povprečno razvitost EU, in trendi za to so zelo dobri. Naš razvoj v zadnjem obdobju je v obstoječi strukturi gospodarstva izkoristil že veliko rezerv in v prihodnje se bo treba za ohranjanje dobičkov bolj nasloniti na znanje oz. se prestrukturirati. Opozicija ropota, da se je premalo tega zgodilo že v tem mandatu, ampak dokler ima gospodarstvo možnost rasti na lažje načine, dokler so lepi dobički tudi z manj znanja, gre pač v to smer. Postali smo bogatejši in nič nismo zamudili. Zdaj prihaja čas za spremembo vzorca razvoja. Veliko osnov za to je pripravljenih - od Sveta za konkurenčnost, okrepitve Tehnološke agencije, premikov v strukturi vpisov na univerzo, rasti sredstev za raziskave in razvoj, okrepitve sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo …

Kakšne so primerjalne prednosti Slovencev pred drugimi? Kje so naše rezerve? Na kaj bi se bilo smiselno osredotočiti?

Slovenci imamo kar ugoden geografski položaj, smo člani EU in drugih mednarodnih organizacij. Smo pridni, delovni, zanesljivi, razmeroma dobro izobraženi … Ampak kakih posebnih prednosti nimamo. Svet hitro napreduje, ljudje so marsikje pripravljeni trdo delati, študirati, da bi napredovali. Prepričan sem, da imamo še veliko rezerve ko gre za podjetnost in ustvarjalnost in tudi v tem, da bolj zaupamo v svoje sposobnosti, vase.

Meni se na primer zdi, da je za razvoj ključnega pomena radovednost. Smo dovolj radovedni ali imamo Slovenci občutek, da tako ali tako že vse vemo?

Radovednost je prav gotovo zelo pomembna lastnost. Vodi k ustvarjalnosti, inovativnosti; pomembno je iz vsega tega tudi znati narediti posel, odpreti delovna mesta. In ja, imamo tudi nekaj tega občutka, da smo najbolj pametni, da sami vse najbolje vemo, da ne potrebujemo npr. tujih lastnikov, ki bi s seboj prinesli tudi znanje, tujih managerjev, tujih profesorjev, Slovencev, ki so študirali v tujini.

Te dni organiziram sestanek o scenarijih za nizko-ogljično Slovenijo - kako razvoj peljati v okolju prijazni smeri. Zraven smo povabili Angleže. In sem dobil jezno pismo, kaj da vabimo zraven tujce, kot da sami ne bi imeli dovolj znanja. Ob tem pa moram vendarle dodati, da nimamo prav nobenega razloga, da ne bi bili samozavestni in s tujci sodelovali brez kakršnihkoli kompleksov majhnosti. To je vsaj tako slabo, kot če se tujih vplivov izogibamo.

Mandat se približuje h koncu. Kaj vse bi podčrtal kot svoje ključne uspehe (ali neuspehe) v teh štirih letih?

Minister nisem bil vsa štiri leta, ampak sem minister šele dobro leto. Ustvarjalnejši del posla - načrtovanje reform - so opravili drugi. Žal je bilo po tem kar nekaj časa izgubljenega. Po mojem prihodu marca 2007 je Služba vlade za razvoj dosledno zagovarjala reformno smer, topogledno recenzirala predloge zakonodaje in spodbujala ministrstva. Sodelovali smo pri pripravi množice reformnih zakonov, opravili smo razvojno recenzijo proračuna, obranili proračunsko realnost velikih razvojnih projektov, pomagali višati proračun za znanost in tehnologijo, krepitev tehnološke agencije TIA. Vzpostavili smo dober dialog s civilno družbo s prevzemom vodenja Sveta za trajnostni razvoj in tlakovali pot za to, da postane trajnostna komponenta razvoja še bolj organsko vpeta v razvojna razmišljanja. Podčrtal bi Svet za konkurenčnost z desetimi razvojnimi skupinami. Ta ostane za mano, ne glede na bodoči obstoj SVR. Tehnološki razvoj, raziskovalno politiko, njene prioritete, policymaking smo zaupali strokovnjakom iz raziskovalnega sektorja in industrije. Od njih pričakujem tudi predloge o nujni modernizaciji visokošolskega in raziskovalnega sektorja. Za isto mizo smo spravili ljudi iz znanosti in gospodarstva. Teh povezav mora biti še več.

Na evropskem parketu dobivamo čestitke za predsedovanje. Ne samo tistih vljudnostnih, uradnih, v kamero. Pridejo po SMSih, mailih, na štiri oči; jaz osebno predvsem za slovenski prispevek k osvežitvi lizbonske strategije in v zvezi z energetsko klimatskim paketom. Pogled na razvoj, inovacije, tudi na internet, je postal bistveno modernejši. Neuspehi? Nekaj primerov: Besede "talent" se ni dalo spraviti v lizbonsko strategijo. Prav tako ne številk ob cilju, da naj vlade dajo zgled pri varčni rabe energije in svojih avtoparkih. V zvezi z domačimi temami je treba odkrito povedati, da nisem več ministroval v najboljših mesecih za reforme. Nekaj zadev, npr. na področju socialnih transferjev, dolgotrajne oskrbe ipd. je ostalo v predalu.

Kakšna se ti zdi slovenska blogosfera? Nekje si zapisal, da gre končno za spremembe “od spodaj navzgor”…

Vedno, ko se je v računalništvu pojavilo kaj novega, si tam okrog našel same super ljudi - npr. okrog hišnih račnalnikov, Amig, Atarijev, prvih Pcjev, na DECnetu, na internetu. Potem se težišče druščine premika levo po Gaussovi krivulji in povprečje je čedalje slabše. Pri blogih pa se mi zdi, da se dogaja nekaj drugega. Early adopters smo bili spet predvsem tehnični navdušenci, ampak pravo vrednost sfera dobiva, ko se ji pridružuje vedno več tistih, ki jih vodi tudi in predvsem desna - umetniška, ustvarjalna, intuitivna, empativna - polovica možganov.

Spremembe od spodaj navzgor - tiste prave, se bodo dogajale z demokracijo 2.0. Na bloge mnogi izlivajo predvsem svoje nezadovoljstvo. Meni so rekli, naj za božjo voljo neham pisati na Twitter, ker samo nekaj nergam. Ampak ko se imaš fajn, ne greš tega napisat na mikroblog. Uživaš trenutek. V mikroblog se potožiš, ko stojiš v zastoju, v vrsti, ko te kaka neumnost res razkuri, pa hkrati ni vredna dolgega zapisa na blog.

Kaj pa koncept državljanskega novinarstva? Se ti zdi, da imamo kaj šans?

Zdi se mi, da ljudje potrebujejo dnevno dozo novic. Sploh ni nujno, da so te novice povezane z bistvenimi domačimi ali svetovnimi političnimi ali športnimi dogodki. Pustimo ob strani, ali je to dobro ali slabo. Tabloidi npr. pišejo večinoma o nepomembnostih in to lahko blogi ljudem nadomestijo. Niso pa državljani pogosto priča "pomembnim" dogodkom. Priložnost vidim v tem, da akterji "pomembnih" dogodkov sami pišejo o njih, uredniki, lahko državljanski, pa lahko iz tega sestavijo dnevni mozaik. To si zdaj delamo na nek način sami - npr. preko google readerja oz. "shared items". To funkcijo bi lahko pri googlu še izpopolnili.

OK, hvala ti za ta pogovor. Za konec bi te samo še prosil, če lahko izbereš naslednjega intervjujanca s kratko argumentacijo…

Predlagam Jureta Zupana oz. ljudi, ki delajo blog Kvarkadabra. Morda lahko s tem naredim kaj za promocijo znanosti med mladimi.

Predlagam Tomaža Štiha iz Bloga "Libertarec". V ZDA se jaz gotovo ne bi zavzemal za manj vmešavanja države in več vpliva trga, pri nas pa je treba take misli vsaj slišati.

Predlagam dr. Danila Turka, da ga vprašaš, če je še blogar.

Prvi polčas ...

... predsedovanja je za nami. Uspešen. Na koledarju sicer manjka par tednov, ampak veliko dela predsedovanja se zliva proti dvema sejama Evropskaga sveta. Spomladanska je bil v četrtek in petek v Bruslju.

Če pogledam sklepe, smo spravili skozi praktično vse, kar smo si zadali. Tudi taktično smo stvari zrelo izpeljali - npr. razdelili osnutek sklepov že zjutraj novinarjem, tako, da bi bilo jasno, koliko zadev je zvodenelo zaradi navzkrižnih interesov in pritiska držav članic.

Način dela Sveta je zanimiv. Osnutek sklepov se pripravlja nekaj mesecev, na nekaterih poudarkih smo začeli delati že lani spomladi. Dokumenti gredo skozi množico teles, ki skrbijo za pravovernost, za to, da ja ne bi kaka stvar bila preveč radikalna, zato, da vsak dobri ideji sledi "however", "on the other hand", "with a view to" in podobno. Potem o njih govorijo predsedniki vlad, finančni in zunanji ministri sami. Praktično odrezani od sveta, brez pomočnikov, ekspertov ... Samo Komisija, Sekretariat Evropskega sveta in predsedujoča država imajo v drugi vrsti še po par sedežev. Zato sem bil lahko zraven. Sklepi se sprejemajo s soglasjem vseh 27 držav članic. Za krmilom teh držav najdemo konzervativce in liberalce, levičarje in desničarje, ljudi z majhnim in velikim egom, celo en komunist se najde. Iskanje soglasja ni enostavno.

Pozivi, par dni pred Svetom, da ni prepozno, da bi bili zaključki "bolj ambiciozni" so poceni propaganda, ki jo lahko kupijo samo volivci, ki imajo zmeraj prav. Socialno noto lizbonske strategije, o kateri se je zdelo Sklepi so ambiciozni, lizbonska strategija je bolj moderna, klimatsko energetski paket kljub interesom posameznih držav dobiva konkretne obrise, pravočasno in jasno so naslovljeni dogodki na finančnih trgih in francoski preblisk o mediteranski uniji je pospravljen v primeren evropski okvir.

Med idejami, ki naredijo Lizbonsko strategijo bolj moderno so tudi teme, ki se mi zdijo osebno pomembne za prihodnost Evrope - ustvarjalnost, odprt dostop, odprte inovacije, Web 2.0 ... Na angleškem blogu sem napisal nekaj več. Tule pa je še nekaj odmevov na blogih:

• Creative Class.
• Open Access News.
• Project Syndicate.
  
• Wikinomics.

Ustvarjalna Evropa (1)

Neverjetno - na robu Evropskega Sveta je čas za bloganje! Ali pa gre za to, da nič ne spimo. Eden od mojih "pet-topics" v zvezi z Lizbonsko strategijo je bila vključitev pomena ustvarjalnosti in kulture. Nekaj tega nam je celo uspelo zriniti mimo vseh varuhov prave vere in topogledno modernizirati strategijo. Včeraj zvečer je bilo prav prijetno slišati finskega predsednika vlade, ki je podprl ustvarjalnost množic in odprte inovacije. Posamezne države pa gredo lahko dlje od tega, kar je kot najmanjši skupni imenovalec sprejemljivo za vseh 27 članic:

Government pledges to make UK media and arts world leader | Media | guardian.co.uk: "Prime Minister Gordon Brown and the culture secretary, Andy Burnham, today unveiled the action plan, Creative Britain: New Talents for the New Economy, in what the government is labelling the first-ever comprehensive, state-supported plan to move the creative industries from the 'margins to the mainstream of economic and policy thinking' in the UK."

Socialna strategija

Lizbonska strategija končno dobiva nekaj medijske pozornosti. Evropska levica pravi, da so v njej premalo zastopane socialne teme. Pritegnili so ji tudi doma.

Lizbonska strategija je strategija za rast in delovna mesta. To dvoje je tudi porok socialnega napredka, socialne kohezije in vključenosti. Javnosti zelo všečno je govoriti o tem, kako bi bilo potrebno več davkoplačevalskega denarja prerazporejati za take in drugačne socialne programe, dosti težje pa je ustvariti razmere, da bi podjetniki odprli delovna mesta, ki bi ta denar tudi zaslužila.

Nov cikel lizbonske strategije, ki ga bodo predsedniki evropskih vlad zagnali jutri, vzpostavlja boljše ravnotežje med skrbjo za ljudi in okolje na eni strani ter skrbjo za konkurenčno, na znanje oprto tržno gospodarstvo na drugi. Bistveno bolj poudarjena skrb za človeka in za socialne teme je ena od značilnosti strategije, ki nastaja pod slovenskim predsedovanjem EU.

Več o strategiji pa, ko bo sprejeta. Razprava predsednikov vlad se bo začela čez 55 minut.

Vladanje 2.0

Komunikacijske revolucije spreminjajo način, kako se upravlja država. Boljše kot so komunikacijske možnosti, manj je potrebe po tem, da oblast komandira. Bolj postaja koordinator, posrednik. In to prinaša Web 2.0. Vladanje 2.0. Ne samo G2x ampak tudi x2G in x2y. Podrobnosti tule:

PS. Prezentacijo sem omenil v poročilu iz Berlina, pa menda ni delovala. Tole si je mogoče ogledati.

Z Billom Gatesom v Berlinu

Če ne blogam, to lahko pomeni dvoje. Da se mi nič pametnega ne dogaja, ali pa da se dogaja toliko, da prostočasne aktivnosti odpadejo. Pravzaprav je še tretja možnost - da dajem prednost analognemu življenju pred digitalnim. Zadnji dnevi sodijo v drugo kategorijo.

V torek najprej sestanek z generalno sekretarko evropske komisije. Popoldne nastop pred evropskimi parlamentarci. Mojo malenkost so posebej povabili posebej, ker se širi glas, da ne povem običajnega evropskega yada yada. Zaključek "če ga bomo v Evropi preveč lomili, bomo čez čas tako obubožali, da se bo industrijska proizvodnja vrnila iz Kitajske nazaj v Evropo". Ja, priznam, se malo ponavljam, ampak ne da se vsak teden povedati nekaj novega. Sploh opažam razliko med znanostjo in politiko. V znanosti bog ne daj, da bi na dveh različnih dogodkih povedal isto. V politiki je treba n-krat povedati isto. Iz 20 sem skrajšal na 12 minut, ker je urnik zamujal, meni pa se je mudilo na letalo za Berlin.

Z leve: Bill Gates (Microsoft), Žiga Turk (Slovenija), Erhard Busek (Pakt stabilnosti za JV Evropo)

Polet v Berlin, večerja z Billom Gatesom, naslednji dan še poseben dvajsetminutni sestanek na temo slovenskih prioritet pri predsedovanju EU in seveda o Centru za razvoj državne eUprave v JV Evropi. Center temelji na odličnih rešitvah za e-upravo, ki so zasluga ministra Viranta.

Bill Gates je prijeten in zanimiv sogovornik. Nekaj skupnih znancev iz mojega cnet.com obdobja. O svoji Fundaciji govori z velikim žarom. In skrbi ga, da ne bomo zaradi vsega tega ukvarjanja s klimatskimi spremembami pozabili na množico drugih problemov, ki jih mora človeštvo tudi rešiti. Bolezni, lakota, revščina. Morda sem link na Copenhagenski konsenz že kdaj posredoval.

Predavanje na Govermnent Leaders Forum, zaradi katerega sem bil povabljen v Berlin. O človeških potencialih in vladanju 2.0. Nova tema, vsaj powerpointe sem delal precej na novo. Povzetek: komunikacijske revolucije spreminjajo tudi način, kako se upravlja država. Boljše kot so komunikacijske možnosti, manj je potrebe po tem, da oblast komandira. Bolj postaja koordinator, posrednik. In to prinaša Web 2.0. Vladanje 2.0. Ne samo G2x ampak tudi x2G in x2y. Za konec lep citat od Einsteina:

The really valuable thing in the pageant of human life seems to me not the State but the creative, sentient individual, the personality; it alone creates the noble and the sublime.

Danes nazaj v Sloveniji. Seja vlade na kateri ustanavljamo Svet za konkurenčnost, popoldne pa še v parlament o lizbonski strategiji in predsedovanju. Malo se je zavleklo. (Če je Cvikl poleg, se vedno zavleče :-)

Update 25.1.2008: Dodal nekaj povezav in sliko.

Ja minister!

Akademski kolega iz Finske mi je, ob nastopu funkcije podaril DVD s serijo Yes minister. Uporabljam kot terapijo. Človeka po borbi z uradništvom, medresorskim usklajevanjem in ostalimi mlini na veter malo pomiri. Ima pa tudi kar nekaj pomembnih sporočil za razumevanje Evrope, še posebej zdaj, med predsedovanjem. Iz spodnjega npr. je jasno, zakaj Angleži vneto zagovarjajo širitev EU, vključitev Turčije itd.



Podobno stališče ima tudi Vaclav Klaus. In kjer sem naletel na neko zanimivo misel v zvezi z ekonomijo znanja:

I have to ask whether the authors and propagandists of the term information or knowledge economy do it with an intention to replace the crucial adjective “market” in the term market economy?

Spominja me na mojo tezo. Da je namreč lizbonska strategija za rast in delovna mesta svojo osnovo vzela idejo, da je "dobiček posledica inovacije" (Schumpeter) kot kompromis med levičarsko teorijo, da je "dobiček posledica izkoriščanja" (Marx) in liberalno-desničarsko, da je "dobiček posledica svobodne menjave v obojestransko zadovoljstvo" (Friedman).

Slovenija desno zgoraj

Malo pred poročilom Evropske komisije je oceno reform v članicah objavila tudi organizacija Business Europe. Le-ta deluje od leta 1958 in podpira prijazno poslovno okolje, spodbuja reforme, tudi socialne, integracijo evropskega trga, učinkovito upravo in okolju prijazno energetiko.

Po njihovi oceni je Slovenija v tako zaželenem zgornjem desnem kotu. Ja "desno" ni slabo! Detajli in zanimivo branje tule. Pri gospodarskem okolju, npr. smo dobili celo najboljšo oceno med vsemi članicami EU.

Ocena reform iz Bruslja: Dober napredek

Danes je Evropska komisija objavila lizbonski paket v katerem so tudi ocene izvajanja lizbonskih reform držav članic. To najbolj odmeva. Poročilo je nastalo na podlagi letnega poročila, ki smo ga oktober v Bruselj poslali UMAR in SVR ter poletnega obiska komisije.

Služba vlade za razvoj reforme spodbuja, isti namen imajo tudi ocene komisije. Zato nam je na nek način všeč, če je mnenje kritično, saj lahko olajša razpravo o spremembah v slovenskem prostoru. In ciljna publika v tem primeru sploh niso samo ministrstva, ampak tudi in predvsem socialni in reformski partnerji. Po drugi strani je seveda prijetno slišati tudi kako pohvalo.

Slovenija sodi med države, ki pazljivo spremljajo, kako jih ocenjujejo iz Bruslja. V Bruselj gledamo navzgor. Nekatere države se na Bruselj požvižgajo. Kritika iz Bruslja je lahko celo blagoslov za nekatere vlade. Tole oceno smo dobili, pa bom na kratko komentiral kar tule:

1. In the light of the 2007 Slovenian Implementation Report and the Commission's assessment of progress made in implementing key structural reforms and based on the Integrated Guidelines for Growth and Jobs, the following conclusions are appropriate.

2. Slovenia has made good progress in implementing its National Reform Programme over the 2005-2007 period. Slovenia has also been showing some progress in fulfilling the commitments agreed by the 2006 Spring European Council.

Good progress pomeni nekaj takega kot "4" v šoli. Oceno "very good progress" ima 6 članic. Nismo sicer odličnjaki, smo pa med boljšimi v razredu. Ampak ...

3. The Implementation Report shows some policy response to the recommendations issues by the Council. There has also been some policy response on the additional areas identified in the Council conclusions as requiring attention. The Implementation Report does not however specifically address the recommendations issued to the euro area countries.

4. Among the strengths shown by the 2007 Implementation Report are: the involvement of social partners in drafting all major labour market reforms; efforts to strengthen the link between education and scholarship systems and the economy; the shortening of business start-up times and the reduction of administrative burden. Slovenia’s entry into the euro area is the central achievement in the macro field.

To so torej pohvale. Vedeti je treba, da gre za oceno za leto 2006. Bolj dobrohoten opazovalec bi med uspehi navedel tudi manjšanje proračunskega primanjkljaja in deleža proračuna v BDP, davčno reformo, spodbudno okolje za podjetništvo in še bi se kaj našlo. Nismo pa brez napak:

5. The policy areas in the National Reform Programme where challenges need to be tackled with the highest priority are: further pension reform and effective implementation of the active ageing strategy; and a more flexible labour market combined with a more effective personalised approach in the implementation of active labour market policies. Against this background it is recommended that Slovenia:

• take further steps to strengthen the reform of the pension system and promote active ageing, with a view to increasing the employment rate of older workers and improving long-term sustainability.
• within an integrated flexicurity approach, promotes more flexible contractual arrangements and improves the effectiveness of employment services, particularly in relation to persons with low employment prospects, in order to counter labour market segmentation mainly affecting young people.

Če bi to primerjali z oceno iz lanskega leta bi ugotovili (1) da sta problematični področji isti, da pa (2) je bil vendarle dosežen nek napredek in je kritika ožje usmerjena. Konec koncev kratkoročnih problemov s pokojninami nimamo, njihov delež v BDP še pada.

Prej hvalijo socialni dialog, ampak ta dva problema sta posledica meja socialnega dialoga in partnerstev, ki so segale preko meja koalicije. Za reforme, ki bi bila za državo koristne, pa se da iz njih zganjati politiko in zbirati poceni politične točke, pri sindikatih, upokojencih in zato tudi pri strankah ni bilo posluha. Dejstvo je, da so ukrepi v zvezi z zgornjim v predalu, da pa ni pravega upanja, da bi okrog njih lahko dovolj širok konsenz in se stvari ne bi reševale na ulici ali na referendumih. Ti namreč padajo za bistveno manj sporne zadeve.

Osebno bi si želel, da bi volilna kampanja v 2008 ta vprašanja razčistila in da bi zmagovalec lahko izpeljal ukrepe, ki vsaj na prvi pogled niso popularni. Lahko pa seveda celo kampanjo zapeljejo v to, kdo bo lepše sadil rožice.

6. In addition, it will be important for Slovenia to focus over the period of the National Reform Programme on the following challenges: develop an effective research and innovation strategy and ensure its effective implementation; also with a view to containing inflation, improve competition in the services sector, with particular emphasis on retail, financial services, utilities and professional services; improve implementation of energy efficiency measures, particularly with regard to CO2 emissions and unfulfilled Kyoto targets; implement the ambitious plans to strengthen the link between the education system and the labour market.

Tole so štiri "mala priporočila". Lani smo jih imeli devet, kar kaže na napredek. Na kratko:

• r&d strategija. Osebno delam na tem. Te dni gredo stvari na vlado. Oživljam tudi dialog med partnerji v visokošolskem in raziskovalnem prostoru. Spomnimo se, da že minister Zupan poskušal zadeve premakniti naprej.
• konkurenca nemenjalnega sektorja - predvsem trgovine, finance, infrastruktura ... odkar so pisali poročilo, so bile nekatere spremembe.
• energetska učinkovitost, Kyoto: tu bi se lahko pogovarjali o ustreznosti poročila, za rast tranzita ne moremo biti odgovorni, zaraščanje z gozdovi tudi da svoj prispevek. Morda malo mimo, a glede na ambiciozne cilje dobro, da se o tem zamislimo.
  
• povezava izobraževanje - trg dela: V to smer se nekaj dela, predvsem v zvezi z vpisnimi mesti. Par zadev, dolg študij npr., pa sodijo v skupino tistih težkih problemov. Če pa mislijo na vseživljenjsko učenje so pa udarili mimo. Tu smo med najboljšimi v EU.

EU za prost dostop do znanja?

Franc me je tule izzval, naj o tem kaj napišem. In sem, na svoj angleški blog. Povzetek:

Premalo, prepozno, pa vseeno bolje kot nič. Kot še veliko drugih zadev, ki so rezultat dolgega procesa usklajevanja po organih EU.

Komu koristi gospodarska rast

Namen bloga "Nova doba" je lep. Avtor piše "o koncu dobe pohlepa, medsebojnega tekmovanja in sebičnosti ter o prihajajoči novi dobi, ki bo temeljila na sodelovanju, solidarnosti in na pravični delitvi skupnih dobrin človeštva." Pot v pekel, pravijo, je tlakovana z dobrimi nameni. Pot v revščino tudi, dodajam.

Avtor polemizira z mojim zapisom v Dnevniku "Z gazelami Slovenija postaja tiger", Večer pa je prispevek celo natisnil. Piše:

Minister Žiga Turk v svojem prispevku Z gazelami Slovenija postaja tiger ugotavlja, kar povprečni državljani že dolgo vemo: »Neka raziskava javnega mnenja je pokazala, da kar polovica ljudi misli, da visoka gospodarska rast zanje ni dobra.« Zato res ni potrebno narediti anket. Višja kot je gospodarska rast, slabše gre večini. In zakaj? Ker večino od gospodarske rasti poberejo bogati. Tisti od prej ali novi. Vseeno.

Včasih je le treba zaupati tudi znanosti. Resnica je namreč natanko obratna. Višja kot je gospodarska rast, bolje gre prav večini! Ekonomska znanost namreč pravi, pa zdrava pamet tudi, da je gospodarska rast edini način, da množice živijo bolje. Elitam gre čisto dobro tudi kadar je kriza, kadar ni posebnega napredka. Relativno jim gre celo bolje, manj čutijo krizo, manj čutijo gospodarsko nazadovanje, ker trošijo manjši delež svojih razpoložljivih prihodkov. In zato se sprašujem, ali je v ozadju idej o pravični družbi iskrena skrb za blagostanje ali pa čisto navadna zavist, ki raje vidi, da imajo vsi jugota, kot pa da bi imel nekdo golfa, drugi pa pasata.

Prav zato, ker gre množicam bolje, si vse vlade na svetu prizadevajo za rast. Tudi zato je geslo lizbonske strategije "za rast in delovna mesta".

Ostanek povzemam po študiji prof. Vahčiča:

Zakaj je hitra rast BDP pomembna s stališča rasti blaginje? Zato, ker je to edini način, da se standard srednjim, nižjim srednjim in spodnjim slojem hitro povečuje. Kaj je razlog? Distribucija premoženja, dohodka in potrošnje v vseh kapitalističnih državah teži k nekemu dolgoročnemu ravnotežju, ki je značilen za te države in to ne glede na rast. Povedano drugače, v Sloveniji se bo koncentracija premoženja in dohodka nadaljevala, ne glede na to ali bo rast taka kot je bila do sedaj, ali pa bo višja. Distribucija se bo približevala distribuciji kapitalističnih držav. Glej raziskavo.

Iz raziskave ... je razvidno, da se distribicije asismptotično približujejo spodaj prikazanim vrednostim. Srednji in spodnji razredi, ki tvorijo 90% prebivalstva imajo 70% potrošnje, 70% dohodka in le 40% premoženja.

V Sloveniji je leta 2007 spodnjih 90% prebivalstva trošilo okroglo 12,6 mia EUR, zgornjih 10% pa 5,4 mia EUR. Pri 4% rasti bo potrošnja spodnjih 90% čez 10 let18,7 mia eur, pri 8% rasti pa 27,2 EUR. Razlika je celih 8,5 mia eur. Stvar je v tem, da ni nobenega razloga, da bi počasnejša rast karkoli prispevala k večanju deleža (in absolutnega zneska - op. žt) potrošnje spodnjih 90% prebivalstva.

Tovarna faliranih študentov

Richard Florida piše, da je ena od desetih ameriških univerz tovarna faliranih študentov - da kar 60% brucov študija ne konča;

According to Johns Hopkins University researchers, 1 in 10 American high-schools is a 'drop out factory,' where 60 percent of freshman do not even make it to their senior year. What a colossal waste of human talent.

Morda pa v Sloveniji potrebujemo še 27 (?) univerz, da bi prišli do vsaj takega rezultata?

Ampak resno. Študenti, kaj predlagate, da bi naredili, da bi bil osip na naših univerzah manjši in da bi doštudirali hitreje? Ne gre namreč samo za izgubo "talentov", ki ne končajo, ampak tudi za motnjo, ki jo ta del populacije pomeni za tiste, ki končajo in za obremenitev, ki jo predstavljajo za učitelje. Razmerje učitelj/diplomant pri nas ni tako zelo porazno kot učitelj/študent.

Človeški kapital, Vzhodna Evropa, Slovenija

Ena boljših študij v zvezi s človeškim kapitalom. Slovenija bolj ali manj na vseh področjih vodi, ampak nismo pa v druščini, s katero bi se radi primerjali. The Lisbon Council - Europe's Skills and Human Capital Imperative. Nekaj citatov:

The second volume of our widely acclaimed European Human Capital Index focuses on Central and Eastern Europe, as well as Turkey. In a one-of-a-kind analysis, the authors explain why the region must urgently upgrade its skills base and fight its brain drain, if it hopes to sustain the rise in prosperity and living standards of recent years. The study strongly recommends investing heavily in human capital, in particular for the “lost generation” of people 45 years and older.

...

The study produces several important
results. Some countries – such as Czech
Republic, Estonia, Slovenia – have
already caught up to or even surpassed
the living standards of some EU-15
regions. But there remains a glaring
challenge over the next two decades for
all Central and Eastern European countries
to master: to close a yearning and widening
gap with the rest of the world – including
Western Europe – in human capital
investment and human capital utilisation.

...

For the countries that did well in the
European Human Capital Index, Volume II
– namely, Czech Republic, Estonia,
Lithuania and Slovenia – there beckons
the realistic chance of fully achieving
West European standards of living within
the next two decades – if the societal
consensus for sound macroeconomic
management and continuing orientation
towards rapidly developing human capital
is maintained.

...

It should be noted in passing that only two
countries ever surpass the West European
average in this survey – Slovenia in human
capital endowment and Turkey in
demography.

Reforme: so ali niso?

Odkar se ni zgodila enotna davčna stopnja in nismo dobili popolne fleksibilnosti na trgu dela, se kar naprej pojavlja vprašanje, ali smo imeli reforme ali ne. Govori se tudi o tem, ali je proračun razvojno naravnan, ali je Resolucija o nacionalnih razvojnih programih (npr. Planica, otok pri Izoli, železnice, dodatni avtocestni program) samo seznam želja ali ima pokritje v proračunu.

Na nekaj tega sem poskusil odgovoriti na današnji novinarski konferenci, kjer smo, skladno z Dnevom blogerske akcije stregli pošteno kavo in vodo iz pipe. Prezentacija:

| View | Upload your own

Na kratko:

Reforme: Seveda so. Kakšen odgovor bi sploh od ministra te vlade še pričakovali. O njih poročamo v Bruselj in iz Bruslja, pa še od kje, dobivamo oceno, da smo med 6 najboljših med 25. Tako, da nimate samo besede ministra. In seveda se bo treba modernizirati še naprej. In tudi po letu 2010, ko se lizbonska strategija izteče.

Proračun in razvojnost: uspelo nam je kar lepo dvigniti sredstva za RR. Pri tem velja opozoriti, da se manjša delež proračuna v BDP in da majhno povečanje deleža za RR v BDP pomeni veliko povečanje tega deleža v proračunu. V letu 2009 bomo ujeli delež, ki ga za RR namenjajo najbolj razvite EU15. Trdim, da je razvojno tudi zmanjšanje porabe države v BDPju, kar pomeni, da več denarja ostaja v blagajnah podjetnikov in žepih državljanov. Kaj z njim, se bodo ti gotovo odločili bolje kot državni uradniki. Premika se tudi v zvezi s TIA in kupom drugih aktivnosti spodbujanja podjetništva.

Resolucija o nacionalnih razvojnih programih: Glede na to, da za veliko večino projektov še ni predvideno miniranje ali betoniranje so zneski kar primerni.

Globalni indeks talentov

Na talentih svet stoji, pravimo zadnje čase. Economist Intelligence Unit je spisal novo publikacijo na to temo, ki ocenjuje, kje države so in kje bodo leta 2012 (link). Slovenija ni obdelana, je pa poučno, kakšno težo ima kak kriterij:

Nikoli ne reci nikoli

PRovci pravijo ... če ni res RES nujno, ne popravljaš novinarjev. Ampak bom trmoglavil. Vsaj na blogu. For the record. So shoot me!

V torek so me vprašali to in ono. Trajalo je eno uro. Iz vsega skupaj so zapisali tole:

Ob predstavitvi novega Managerja so v svojo družbo povabili tudi ministra za razvoj Žigo Turka, ki je v pogovoru z gospodarstveniki o programih razvoja med drugim dejal, da Evropa lizbonskih ciljev ne bo nikoli dosegla, a da to še ni razlog, da si ne bi postavljali visokih ciljev in jih poskušali doseči.

Res sem rekel, da ne verjamem, da bo Evropa vse lizbonske cilje dosegla do leta 2010. Da je možno, da kaka država kakega lizbonskega cilja ne bo nikoli dosegla. Morda sem celo rekel, da Evropa lizbonskih ciljev ne bo nikoli dosegla, ker jih ne bo do leta 2010, leta 2010 pa naj bi bilo konec strategije. Morda Evropa tudi nikoli ne bo najbolj brezobzirno tekmovalno gospodarstvo na svetu. Ampak številni cilji so dosegljivi, če ne do 2010, ko se strategija zaključi, pa kasneje.

Skratka verodostojen zapis o povedanem bi bil: Evropa vseh lizbonski ciljev ne bo dosegla do leta 2010, kakšnega morda ne nikoli, a to še ni razlog, da si visokih ciljev ne bi vsaj zastavljala.

Uresničevanje Lizbonske strategije v Sloveniji

Poročilo s tem naslovom so pred kratkim obravnavala odbori v parlamentu, ta teden gre pa še na Ekonomsko socialni svet in na Svet za trajnostni razvoj. Spodaj so slajdi, ki smo jih pripravili, ne pa tudi pokazali. Preveč jih je. So pa izgovor za preskus še ene spletne tehnologije.