Največ napora država vloži v to, da v domačih rokah ostanejo banke, zavarovalnice, trgovina na drobno, trgovina z belo tehniko, mediji , zdravstveni sistem, ne zanemari pa niti proizvodnje potrošnih dobri, saj to zagotavlja varovanje potrošnika pred nezdravimi in nekvalitetnimi izdelki. Ti efektivno preprečujejo, da bi na domači trg in do slovenskega potrošnika nekontrolirano prišla tuja konkurenca. Podobno so kot nacionalni šampioni tretirani tudi vsi veliki porabniki energije, ki jo po posebnih cenah dobivajo od državnih podjetij.
Skozi svojo lastniško in upravljavsko funkcijo država zasleduje interes visoke zaposlenosti v teh podjetjih in izrivanje tuje konkurence, pri čemer si pomaga tudi s svojim vplivom na upravljanje s prostorom in delovno zakonodajo. Obe sta zelo neprijazni do tujcev. Okoljski minister rad citira staro zdravo kmečko pamet »samo enkrat se proda«.
V krizi diskreditirano nevidno roko trga nadomestijo neodvisne, avtonomne in strokovne agencije. Država ustanovi posebno neodvisno in avtonomno Agencijo za nadziranje podjetij v državni lasti, Agencijo za podjetja nacionalnega pomena, Agencijo za kadriranje podjetij v državni lasti, Agencijo za kontrolo kakovosti šolstva, Agencijo za kakovost univerz in raziskovanja, Agencijo za kakovost zdravstva, Agencijo za podnebne spremembe. Te agencije preprečujejo vpliv politike na karkoli in prenašajo odgovornost iz političnih na strokovne ljudi. Da bi država še izboljšala delovanje agencij ustanovi neodvisno in avtonomno Krovno agencijo za slovenske agencije (KASA), kjer so avtonomnost, neodvisnost in strokovnost na še posebej visokem nivoju. Denarja pa v nasprotju s kratico nima.
Vlada odločno ukrepa v zvezi s konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva in opraviči plačevanja prispevkov in davkov vse, ki so zaposleni v državnih podjetjih (z argumentom, da gre le za prekladanje denarja iz žepa v žep) in vse, ki zaslužijo manj kot povprečno plačo. »Solidarnost je velika pridobitev naše zgodovine. Ker nanjo nismo pozabili naši ljudje še vedno živijo bolje kot v Moldaviji, Romuniji, Albaniji in drugih državah.« se rad pohvali predsednik vlade.
Pri neposrednih tujih investicijah na prebivalca Slovenijo prehiti še Albanija.
 |
| Vir: P.K., prosojnice |
