27. marec 2008

BMW Clean Energy

Včeraj sem se imel možnost peljati z BMWjem, ki dela tudi na vodik, na predstavitvi pa priložnost, da povem nekaj besed. Govor spodaj.



In kako se pelješ na vodik? Ni čutiti kake posebne razlike, saj ima vozilo precej klasičen motor, ki deluje tudi na bencin, ima pa za zadnjimi sedeži tank za ohlajeni vodik na -253C. Če je to prihodnost avtomobila ne vem, so pa prestižna in hkrati ekološko nesporna vozila odličen promotor za preskok v tretjo industrijsko revolucijo.









Gospe in gospodje,



Smo na pragu nove dobe. Znanilci te dobe so tudi drugačni avtomobili. Avtomobil je pred dobrimi 100 leti začel spreminjati svet. Spremenil je vzorce poselitve, rabo prostora, kje delamo, kje živimo. Spremenil je tempo življenja. Je sinonim za naglico v kateri gre življenje mimo nas. Avto ni samo sredstvo, ki nas pripelje od točke A do točke B, avto je simbol uspeha in predmet poželenja. Dober avto, ne kakšna koreta.

Smo na pragu nove dobe, ko se poslavljamo od energetskega vzorca, ki nas spremlja pravzaprav celo zgodovino. Za sredozemske mornarice so najprej padli obalni gozdovi, od libanonskih ceder do kraških hrastov. Še posebej zadnjih 200 let človeštvo svoje potrebe po energiji krije s sežiganjem goriv, ki so nastajala milijarde let. Koncentracije CO2 zaradi kurjenja ogljika, ki ga je življenje ločilo od kisika, se večajo. CO2 je eden od plinov, ki povzroča efekt tople grede. Ozračje se segreva. Večina znanstvenikov se s 95% gotovostjo strinja, da klimatske spremembe povzroča človek.

V sosednji hiši visi slika Pavla Kuenla z naslovom Šempetrsko predmestje iz leta 1847. Na njej je Ljubljana pod debelo snežno odejo. Takih zim ni več. Škoda. Rad imam sneg. Podnebje se spreminja. Za veliko noč je snežilo. Ne ne, ni vse povezano s klimatskimi spremembami. Pregovor "Zelen Božič, bela Velika noč je zelo star".



Imamo pa še druge skrbi. Cena nafte je prebila mejo 100USD/ za sodček in se ob tem sploh ni ustavila. Svetovne zaloge nafte in plina ima vsega nekaj držav. In nekateri v energiji ne vidijo samo zaslužka.

Smo na pragu nove dobe. Jeremy Rifkin, s katerim sem sodeloval pri postavitvi novega cikla lizbonske strategije, ji pravi tretja industrijska revolucija. V Evropi se zares začenja s slovenskim predsedovanjem Svetu EU, ko smo dosegli, da so se evropski voditelji strinjali o principih in časovnem okvirju za sprejem ukrepov, s katerimi bo EU do leta 2020:
  • za 20% povečala energetsko učinkovitost,
  • za 20% zmanjšala izpuste CO2 in
  • 20% energije pridobila iz obnovljivih virov.

Cilji so ambiciozni in potrebna bo revolucija na področju znanosti in tehnike, da bomo te cilje dosegli. Evropa želi prva razviti ustrezne tehnologije in izdelke in jih ponuditi svetu.

BMW je tako med vodilnimi na svetu pri izdelavi avtomobilov za vodikov pogon. Na tem področju je priložnost tudi za razvoj v Sloveniji. Obstaja iniciativa za ustanovitev inštituta za Vodikove tehnologije. Eden od velikih državnih projektov se ukvarja z trajnostno mobilnostjo in ekonomijo vodika. Služba vlade za razvoj je v okviru sveta za konkurenčnost ustanovila tudi Razvojno skupino za energetiko in trajnostne vire energije. V kratkem se bom sestal s tehnološko platformo, ki združuje slovenske proizvajalce komponent za avtomobile, tudi električnih. Spremembe so razvojna priložnost, ki jo moramo izkoristiti.

Gospe in gospodje

Res smo na pragu nove dobe. Prej, ko smo bili revni, nas je skrbelo zase. Zdaj nas skrbi predvsem za druge. Za sosede. Za zanamce. Skrb za drugega ni ekonomska kategorija. Je vrednota. In prav je, da vrednote stopajo v ospredje.


Na začetku sem povedal, da je avto tudi simbol. In v tem je pomen vozila na vodik. Da je simbol nove dobe. Da oblikuje nove vrednote. Sledile mu bodo rešitve, ki bodo manj prestižne, pa za naše okolje in za okolje naših otrok nič manj pomembne.

16. marec 2008

Prvi polčas ...

... predsedovanja je za nami. Uspešen. Na koledarju sicer manjka par tednov, ampak veliko dela predsedovanja se zliva proti dvema sejama Evropskaga sveta. Spomladanska je bil v četrtek in petek v Bruslju.

Če pogledam sklepe, smo spravili skozi praktično vse, kar smo si zadali. Tudi taktično smo stvari zrelo izpeljali - npr. razdelili osnutek sklepov že zjutraj novinarjem, tako, da bi bilo jasno, koliko zadev je zvodenelo zaradi navzkrižnih interesov in pritiska držav članic.

Način dela Sveta je zanimiv. Osnutek sklepov se pripravlja nekaj mesecev, na nekaterih poudarkih smo začeli delati že lani spomladi. Dokumenti gredo skozi množico teles, ki skrbijo za pravovernost, za to, da ja ne bi kaka stvar bila preveč radikalna, zato, da vsak dobri ideji sledi "however", "on the other hand", "with a view to" in podobno. Potem o njih govorijo predsedniki vlad, finančni in zunanji ministri sami. Praktično odrezani od sveta, brez pomočnikov, ekspertov ... Samo Komisija, Sekretariat Evropskega sveta in predsedujoča država imajo v drugi vrsti še po par sedežev. Zato sem bil lahko zraven. Sklepi se sprejemajo s soglasjem vseh 27 držav članic. Za krmilom teh držav najdemo konzervativce in liberalce, levičarje in desničarje, ljudi z majhnim in velikim egom, celo en komunist se najde. Iskanje soglasja ni enostavno.

Pozivi, par dni pred Svetom, da ni prepozno, da bi bili zaključki "bolj ambiciozni" so poceni propaganda, ki jo lahko kupijo samo volivci, ki imajo zmeraj prav. Socialno noto lizbonske strategije, o kateri se je zdelo Sklepi so ambiciozni, lizbonska strategija je bolj moderna, klimatsko energetski paket kljub interesom posameznih držav dobiva konkretne obrise, pravočasno in jasno so naslovljeni dogodki na finančnih trgih in francoski preblisk o mediteranski uniji je pospravljen v primeren evropski okvir.

Med idejami, ki naredijo Lizbonsko strategijo bolj moderno so tudi teme, ki se mi zdijo osebno pomembne za prihodnost Evrope - ustvarjalnost, odprt dostop, odprte inovacije, Web 2.0 ... Na angleškem blogu sem napisal nekaj več. Tule pa je še nekaj odmevov na blogih:

14. marec 2008

Ustvarjalna Evropa (1)

Neverjetno - na robu Evropskega Sveta je čas za bloganje! Ali pa gre za to, da nič ne spimo. Eden od mojih "pet-topics" v zvezi z Lizbonsko strategijo je bila vključitev pomena ustvarjalnosti in kulture. Nekaj tega nam je celo uspelo zriniti mimo vseh varuhov prave vere in topogledno modernizirati strategijo. Včeraj zvečer je bilo prav prijetno slišati finskega predsednika vlade, ki je podprl ustvarjalnost množic in odprte inovacije. Posamezne države pa gredo lahko dlje od tega, kar je kot najmanjši skupni imenovalec sprejemljivo za vseh 27 članic:

Government pledges to make UK media and arts world leader | Media | guardian.co.uk: "Prime Minister Gordon Brown and the culture secretary, Andy Burnham, today unveiled the action plan, Creative Britain: New Talents for the New Economy, in what the government is labelling the first-ever comprehensive, state-supported plan to move the creative industries from the 'margins to the mainstream of economic and policy thinking' in the UK."

13. marec 2008

Socialna strategija

Lizbonska strategija končno dobiva nekaj medijske pozornosti. Evropska levica pravi, da so v njej premalo zastopane socialne teme. Pritegnili so ji tudi doma.

Lizbonska strategija je strategija za rast in delovna mesta. To dvoje je tudi porok socialnega napredka, socialne kohezije in vključenosti. Javnosti zelo všečno je govoriti o tem, kako bi bilo potrebno več davkoplačevalskega denarja prerazporejati za take in drugačne socialne programe, dosti težje pa je ustvariti razmere, da bi podjetniki odprli delovna mesta, ki bi ta denar tudi zaslužila.

Nov cikel lizbonske strategije, ki ga bodo predsedniki evropskih vlad zagnali jutri, vzpostavlja boljše ravnotežje med skrbjo za ljudi in okolje na eni strani ter skrbjo za konkurenčno, na znanje oprto tržno gospodarstvo na drugi. Bistveno bolj poudarjena skrb za človeka in za socialne teme je ena od značilnosti strategije, ki nastaja pod slovenskim predsedovanjem EU.

Več o strategiji pa, ko bo sprejeta. Razprava predsednikov vlad se bo začela čez 55 minut.

12. marec 2008

Kolateralne koristi predsedovanja

Na Letališču Jožeta Pučnika je kar nekaj napredka:

Prenova letališke stavbe. Ob prihodu, z nekaj smole pa tudi pri odhodu zadeva daje vtis ne-več-tako-zelo-žepnega letališča. Na trenutke je impresivno, po koliko hodnikih in stopniščih je treba po novem in kako učinkovite so bile poti pred prenovo.

Bogatejša poslovna čakalnica. Visoki gostje naj bi uporabljali poseben VIP salon. Sam grem praviloma skozi običajne čakalnice, izkoriščam pa brezplačen vstop v poslovno čakalnico za imetnike neke kreditne kartice. Od začetka predsedovanja je izbira hrane in pijače mnogo boljša.

Zastonj Wi-Fi na celem letališču. Pravzaprav tole pišem samo zato, da stvar preskusim. In deluje! Celo zelo hitro. Podobno je na Brdu in verjetno še na kakem otoku, kjer je velika koncentracija obiskovalcev iz tujine.

O tem, zakaj pa kar cela Slovenija ni prekrita z brezplačnim internetom pa lahko steče debata.

9. marec 2008

6. marec 2008

Čas

Menda sem bil danes pred enim letom imenovan za ministra.

Čas za spraševanje, če bi se spet tako odločil, kot sem se (ja, bi se), če bi, ko gledam nazaj, v kaki stvari ravnal drugače (seveda, v enem letu se človek menda tudi kaj nauči), v kateri pa bi ravnal drugače (ne povem) ... Čas za obračun narejenega (bilo je dobro leto, lahko bi bilo pa tudi boljše, itak).

Čas za kozarček. Shiraz. Vina Koper. Solidno, zelo solidno, oživlja žile, srce razjasni in oko.

Čas za blogarjenje? Predsedovanje terja svoj davek. Gledam statistiko za nazaj in opazen je padec objav na blogu v zadnjih dveh mesecih. Upravičeno bi kdo rekel, pa ravno zdaj, ko se mu dogaja. Ali pa, da njegovemu egu zadostuje, da kramlja z evropskimi kolegi, s komisarji, parlamentarci, Barrosom ... na diskusije na blogu z 'anonimnim' je pa pozabil. Morda pa res skromno dozo svoje ekstrovertiranosti izpolnim drugje. Pa ni to ...

Čas je problem. Prihodnji teden je prvi vrhunec predsedovanja, spomladanski Evropski svet, zagon novega cikla lizbonske strategije ... po njem se bom poboljšal. Upam.

Čas je za premislek, kaj je vredno časa.