ponedeljek, 21. november 2011

Scenarij 1: DLR Slovenija

Kakšna bo prihodnost ne vemo, lahko pa špekuliramo o možnih scenarijih. V štirih prispevkih bom predstavil štiri, ki čakajo Slovenijo. Politike in volilne programe lahko ocenjujemo tudi po tem, v katerega od scenarijev nas vodijo.

Demokratična ljudska republika Slovenija

Zaradi dolge in boleče gospodarske krize, iz katere ni in ni bilo izhoda, je bilo nezadovoljstvo ljudi mogoče obvladati samo tako, da je država, podobno kot lisica v basni o kislem grozdju, spremenila svoje cilje in medijsko prepričala javnost, da je resnična naloga država, da skrbi za srečo ljudi. Slovenec je najbolj srečen, če je zdravje sosedove krave slabše kot od domače in temu so se vladne politike posvetile - zmanjševanju razlik in solidarnemu prelivanju denarja od uspešnih k neuspešnim. "Človek je najbolj svoboden, kadar je enak", je v govoru ob dnevu OF povedal predsednik. Pri tem se je vlada sklicevala na mnenja kritičnih intelektualcev, da je bila odločitev za demokracijo pred dvajsetimi leti sicer nesporna, če pa si želijo tržno gospodarstvo in kapitalizem, pa ljudi pravzaprav nihče ni vprašal.

Država zaustavi povampirjeni kapitalizem in prepove zasebno iniciativo na številnih področjih, ki so zares pomembna za ljudi in ne morejo biti prepuščena ozkim zasebnim interesom. Ne samo šolstvo in zdravstvo, tudi preskrba z energijo, gradbeništvo, raba kmetijskih zemljišč (za zagotavljanje samooskrbe s hrano) in gozdov se nacionalizira. Podržavijo tudi banke in zavarovalnice, ki so bile najprej prisiljene v dajanje slabih kreditov, ki jih nihče ni vračal in bi šle sicer v stečaj.

Proračun polni javni sektor

Država z zakonom prepove stečaje zasebnih podjetij in odpuščanje. Ko znanost ugotovi, da je dodana vrednost v javnem sektorju v povprečju večja kot v zasebnem in da tam zaposleni plačajo veliko davka, država intenzivno zaposluje v javnem sektorju. Ker tam zaposleni lahko tudi veliko kupujejo, poveča prihodke še tako, da vsako leto za odstotno točko dvigne DDV. Ugotovijo, da je delovna mesta še najlažje ustvarjati tako, da zakonodaja uradnikom nalaga dodatne naloge, kontrole, preverbe, obdelavo poročil ...

Vsa delovna sila je razvrščena v plačne razrede, da ne bi bili tisti v zasebnem sektorju predmet prehude zavisti. Poleg minimalne država uvede tudi maksimalno plačo. Ne samo kazni za prometne prekrške, tudi cene goriv in kuriv, hrane in obleke se oblikujejo glede na to, koliko človek zasluži. Kdor zasluži več, naj plača tudi več za bencin in cestnino!

Narod si bo sodbo pisal sam ...

Nadzorni sveti podjetij se preoblikujejo tako, da ima v njih kapital največ 1/3 nadzornikov, 1/3 so predstavniki delavcev, 1/3 pa predstavniki kupcev in civilne družbe. Preseči je treba namreč povampirjeno idejo, da je namen podjetja, da ustvarja dobiček. Ker namreč kupci na podjetja ne morejo vplivati s tem, pri kom kupujejo (izbire ni), morajo imeti pač druge bolj inteligentne vzvode kot tistega, da je kupec pač kralj.

Na godrnanje, ki zaradi takih ukrepov prihaja iz Evropske Unije in OECD predsednik republike odgovarja, da je Slovenija suverena država in citira pisatelja, »da si bo ta narod pisal sodbo sam« in da se ve, kje se je ta kriza začela in da od tam že ne bomo poslušali nasvetov. Leta 2018 Slovenija zapusti EU in NATO ter na velikem srečanju v športni dvorani na križišču Titove in Chavezove ulice oživi gibanje neuvrščenih.

Slovenija tudi prva v Evropi izpolni zaveze 20-20-20, saj zaradi ambicioznega varčevanja z energijo (in ne zaradi pomanjkanja denarja za nakup goriv na sredozemskem trgu, kot so namigovali zlobneži) uvede sistem par-nepar (vozila s parno tablico lahko vozijo ob ponedeljkih in sredah, z neparno pa ob torkih in četrtkih). Podaljšani vikendi so vikendi brez avtomobila, ljudje imajo vendarle več časa in gredo lahko po nakupih in v naravo peš. Dela se namreč 4 dni na teden po šest ur na dan, dobro pa je, da imajo delo vsi (no ja, hodijo v službo). Dolgi vikendi pa omogočajo, da lahko veliko kakovostnega časa preživijo tudi s svojo družino. Predvsem hodijo na sprehode, dokler si ne izrabijo obutve.

... in jo bral ob svečah

Državna inšpekcija za klimatske spremembe s termovizijskimi kamerami nadzira, če je v kakem stanovanju pozimi temperatura višja od 17C, poleti pa delujoče klimatske naprave, v kolikor jih niso odstranili iz fasad, kot je to priporočila arhitekturna policija, ki je Slovenijo očistila slabega okusa ljudi. Ministrica za podnebne spremembe je ob tem izjavila »Evropi smo pokazali pot, kako preprečiti podnebne spremembe. In to s svečo iz voska kranjske čebele, ne z energetsko potratnim svetilnikom.« 

Preberite še