Zasesebrigajstvo

Josefi fritzli so mogoči tudi zato, ker je spoštovanje zasebnosti prešlo vsako mero. Vsak naj bi se brigal samo še zase. Ne delaj drugemu, kar nočeš, da bi kdo storil tebi. Bodi tiho. Zase se brigaj. Poglej vstran.

Nihče več ne opozori someščana, ki meče čike po tleh. Nič ne rečemo lastniku psa, ki lula v liftu ali kaka po zelenici. Ne zahtevamo od soseda, da pokosi travo in uredi nered na dvorišču. Ne opozorimo staršev nevzgojenih otrok. Ne pozovemo mladeniča, da naj odstopi sedež na avtobusu upokojenki. Ne opozorimo učitelja na sinovega sošolca, ki doma očitno nima pravih razmer za učenje. Se ne vtikamo v soseda, ki se pijan znaša nad otroki in ženo. Ne ignoriramo blogarjev, ki žalijo ljudi in širijo sovraštvo. Smo diplomatsko tiho, ko Kitajci tlačijo Tibet.

Ljudje smo družabna bitja tudi zato, da se spodbujamo k boljšemu, da popazimo drug na drugega, da vsaj prevelikih neumnosti ne počnemo. Ko naj bi vse vsak brigal samo še zase, ko je dovoljeno vse, ko osebna svoboda postane najvišja vrednota, se kolektivni duh dobrega, ki je v človeštvu, umika demonom v posameznikih.

Televizija, fitnes in razvoj

Po tehtnem premisleku sem se odločil, da predlagam ukinitev Službe vlade za razvoj. Danes se mi namreč zdi zelo na mestu ideja poslanca Lahovnika, da se približno milijon evrov, kolikor letno stanemo na SVR, nameni državljanom republike Slovenije kot pomoč pri nakupu sprejemnikov digitalne televizije. Vsak državljan bo tako dobil 50 centov, povprečna družina pa od enega do dva evra. Na digitalni televizijo bodo telenovele o življenjskih zgodbah uspešnih brazliskih in mehiških družin ostrejše in ob njih bomo lažje pozabili na domačo bedo.

Ukinitev službe tudi reši problem, na katerega je opozoril poslanec Tanko, da namreč vlade ni mogoče voditi iz fitnesa in ki bi se lahko pojavil v naslednjem letu. Za okroglo ministrsko mizo namreč naredi prostor za podpredsednika vlade, ki naj bi namesto predsednika SD in vlade skrbel za koordinacijo "financ, gospodarske in socialne politike".

Kolateralne koristi predsedovanja

Na Letališču Jožeta Pučnika je kar nekaj napredka:

Prenova letališke stavbe. Ob prihodu, z nekaj smole pa tudi pri odhodu zadeva daje vtis ne-več-tako-zelo-žepnega letališča. Na trenutke je impresivno, po koliko hodnikih in stopniščih je treba po novem in kako učinkovite so bile poti pred prenovo.

Bogatejša poslovna čakalnica. Visoki gostje naj bi uporabljali poseben VIP salon. Sam grem praviloma skozi običajne čakalnice, izkoriščam pa brezplačen vstop v poslovno čakalnico za imetnike neke kreditne kartice. Od začetka predsedovanja je izbira hrane in pijače mnogo boljša.

Zastonj Wi-Fi na celem letališču. Pravzaprav tole pišem samo zato, da stvar preskusim. In deluje! Celo zelo hitro. Podobno je na Brdu in verjetno še na kakem otoku, kjer je velika koncentracija obiskovalcev iz tujine.

O tem, zakaj pa kar cela Slovenija ni prekrita z brezplačnim internetom pa lahko steče debata.

Čiste lopate

Tole je zadnjič na poti iz Brda opazil kolega. Tudi gradbenik. Zdi se nama duhovito.

Čas

Menda sem bil danes pred enim letom imenovan za ministra.

Čas za spraševanje, če bi se spet tako odločil, kot sem se (ja, bi se), če bi, ko gledam nazaj, v kaki stvari ravnal drugače (seveda, v enem letu se človek menda tudi kaj nauči), v kateri pa bi ravnal drugače (ne povem) ... Čas za obračun narejenega (bilo je dobro leto, lahko bi bilo pa tudi boljše, itak).

Čas za kozarček. Shiraz. Vina Koper. Solidno, zelo solidno, oživlja žile, srce razjasni in oko.

Čas za blogarjenje? Predsedovanje terja svoj davek. Gledam statistiko za nazaj in opazen je padec objav na blogu v zadnjih dveh mesecih. Upravičeno bi kdo rekel, pa ravno zdaj, ko se mu dogaja. Ali pa, da njegovemu egu zadostuje, da kramlja z evropskimi kolegi, s komisarji, parlamentarci, Barrosom ... na diskusije na blogu z 'anonimnim' je pa pozabil. Morda pa res skromno dozo svoje ekstrovertiranosti izpolnim drugje. Pa ni to ...

Čas je problem. Prihodnji teden je prvi vrhunec predsedovanja, spomladanski Evropski svet, zagon novega cikla lizbonske strategije ... po njem se bom poboljšal. Upam.

Čas je za premislek, kaj je vredno časa.

Prepoved kajenja, klimatske spremembe in sodobna arhitektura

Ko hodim po mestu in gledam vse te improvizirane šotore, ogabne prizidke, kičaste nadstreške, od smoga svinjske sončnike, osmojene grlece in kaloriferje, ki grejejo "terase" pred lokali, da bi kadilci tam lahko vsaj za silo na toplem enega pokadili, me večkrat prime, da bi to ciganjarijo, ki se razrašča po Sloveniji, poblogal. Pa mi ne bo treba - Smoking bans and climate change | Certain ideas of Europe | Economist.com:

ARE SMOKING bans bad for the environment? The thought pops up, while reading screeds of newspaper articles about the ban on smoking in the bars, restaurants and clubs of France, that will come into force at midnight tonight. Many of the articles, especially in the French press, focus on the ways in which restaurateurs and bar-owners hope to continue welcoming customers who cannot do without a clope while they sink a quick chope on the way home. Most of their plans focus on an exemption in the new law for outdoor terraces which are either open to the skies, or open on one side to the elements.

PS. In ja, ko zjutraj ob sedmih gledam kadilce, zunaj, na minus 5, v megli, s stisnjenimi koleni na kovinskih stolih pod temi "sončniki", se mi seveda smilijo. Se pa tudi vprašam, če kot nekadilec morda česa ne zamujam.

Igraje do podjetnikov

Verjetno sem tudi jaz že parkrat napisal, da smo premalo podjetni. V Evropi nasploh in v Sloveniji še posebej (po nekih statistikah smo Slovenci v zadnji četrtini držav). Ni treba verjeti na besedo meni. Mladi evropski podjetniki npr. pišejo:

We believe that we need to rediscover the entrepreneurial spirit of Europe, and that to do so, we need to act at all levels involving all stakeholders, including public opinion. In this context, we support launching awareness campaigns to promote the value of entrepreneurship and open up the world of business to the general public. On a practical level, this could involve EU support of award schemes, media campaigns, company visits, business fairs and road shows, in partnership with the representative organisations of entrepreneurs. At the same time, we should improve the links between the business and education worlds, which are too often wrongly seen as having conflicting aims.

Tipičen odgovor politikov je, da je treba o podjetništvu več učiti v šolah. Škoditi znanje sicer ne more, ampak potrebujemo predvsem pravega podjetniškega duha. Obdarovanja so sicer mimo, ampak tole je ameriški pristop k problemu: 14 Educational Games to Teach Your Kids About Business - eMoms at Home - The Internet Home Business Blog for Moms & Dads:

If you have ever seen the presentation Shift Happens, then you, like me, likely lose sleep over the fact that our educational system really isn’t set up to teach our children real-life business and entrepreneurial skills.

Avtorica priporoča igre kot so Monopoly, Sims 2 Open for Business, Zoo- in kup drugih tajkunskih igric, "Pretend and play supermarket kit"... Skratka, če ne gre drugače, se z otroci igrajte trgovino. In če bo dete zadeve preveč podražilo, se nehajte igrat.

Vesel božič in srečno 2008

Preden se je zgodila komunikacijska revolucija, so si vsi ljudje voščili osebno. Ko se je pojavila pošta, so znance začeli deliti na dve kategoriji, na tiste, ki so vredni osebnega voščila in tiste, ki so dobili zgolj voščilnico. Potem se je pojavil telefon ... vmesna kategorija. Email in SMS so oblikovali še dve, tako, da imamo takole lestvico. Urejeno po stopnji interaktivnosti in personalizacije:

• osebni obisk
• telefonski klic
  
• pisno voščilo
• osebni email
• osebni SMS
• serijski email
• serijski SMS
• voščilo na bolgu

Če tole berete ste torej v čisto zadnji kategoriji. Takle mamo. Vedno več voščil, vedno več ljudem, pa vedno manj časa, da bi si prazn-ike zapolnili z obiski prijateljev in znancev. Ali pa s pisanjem osebnih voščil.

Pa vendar, "Vesel božič!" Da bi se lahko veselili drugače, kot vsakega drugega veselega praznovanja. Da bi se veselili česa, kar se ne da otipati, okusiti, izmeriti, ampak za kar enostavno vemo, da je. Da bo.

In "srečno novo leto". Kot je rekel hokejist Wayne Gretzky. "Zgrešiš 100% strelov, ki jih ne ustreliš". Srečo imaš lahko le, če kupiš srečko, če tvegaš.



PS. In za vsak slučaj še uradni ministrski čestitki, lizbonsko obarvani.

Proti Supernovi na Rudniku

Tole pišem izključno kot krajan Rudnika, kjer se širi nakupovalno središče, ne da bi bila urejena ustrezna cestna infrastruktura. Upam na kako državljansko pobudo, da se prepove odprtje tega Centra Supernova, dokler:

• se ne zgradi direktna povezava med krožiščem pri leclercu (spodaj levo), preko ceste Na požaru do Dolenjske ceste:
  
  View Larger Map
  
• se ne uredi križišča Peruzzijeva-Jurčkova. Zdaj en avto, ki zavija levo, blokira ves promet (mimogrede, hiše zgoraj desno od križišča, ki preprečujejo ustrezno razširitev križišča so stare približno deset let - toliko, kot ideja o nakupovalnem centru Rudnik):
  
  View Larger Map
  
• se ne uredi povezava Hladnikova-Mivka-Cesta v Mestni log (ta reč, ki se zdi napol narejena in je "v gradnji" že vsaj deset let, ni pa tako sexy projekt kot nogometni štadion):
  
  View Larger Map
  

Domnevam, da je Mestna občina Ljubljana pokasirala mastne denarje za zemljo in komunalne prispevke za Supernovo, zato naj za ta denar uredi ustrezno infrastrukturo.

No in tule bi dodal še predlog, da se vzhodno od Leclerca in Supernove naredi železniška postaja in parkirišče za park&ride. Ampak o tem drugič.

Zapora Mestnega trga

In ko že ravno uporabljam blog kot ventil. Odkar so avtobusni promet namesto čez Tromostovje preusmerili na vsaj trikrat, štirikrat daljšo pot skozi tunel, se zjutraj zatrpa Dolenjska cesta do Galjevice. Tunel prometa ne požira, križišče pred njim pa tudi ne.

Morda je kdo mislil, da je z odrivanjem prometa iz centra naredil kaj za okolje? Ampak pozor, prometa ni manj, samo drugje je, in več ga je, ker so poti daljše. Zgodilo se je torej ravno nasprotno. Zato, da je pod županovim oknom mir in da se iz Čopove do Mačka in nazaj varno pride tudi prijetno okajen, avtobusi delajo tri ali štirikrat daljšo pot, več zasmradijo, porabijo več goriva, ljudje se domov vozijo dlje, torej dodaten razlog, da uporabijo osebno vozilo, ki pa stoji v zastojih, kuri bencin in nafto, onesnažuje. Pamet v roke in avtobuse nazaj čez Tromostovje!


View Larger Map

PS. Cool kako se tile googlovi zemljevidi dodajajo na blog!

Moški umiramo mlajši, ker ...

Tudi prenovljena lizbonska strategija bo imela primerno dozo zaskrbljenosti v zvezi z enakopravnostjo spolov, npr:

Equal opportunities and combating discrimination are essential for progress. Gender mainstreaming and the promotion of gender equality should be ensured in all action taken.

Ne vem sicer, če to pomeni kake ukrepe, da se pričakovana življenjska doba moških izenači z ženskami. Verjetno ne. Ampak ravno med prebiranjem teh lizbonskih vsebin sem opazil članek, ob katerem se da vsaj cinično nasmehniti:

Chasing females can take years off life

From lions to antelope and from sea lions to deer, males, for some reason, simply can't go the distance. One theory is that males must compete for female attention. That means evolution is busy selecting for antlers, aggression and alloy wheels in males, at the expense of longevity.

Saj to kar piše v naslovu nekako vemo, ne? Članek pa gre dlje od samoumevnega.

FRiSK

Ena prijetnejših dolžnosti danes je bil obisk in kratek pozdravni nagovor na Festivalu računalništva in sodobnih komunikacij FRiSK, v Murski Soboti. Gibanica je bila odlična, bograč tudi, ampak predvsem zaradi družbe tam mi je pa žal, da tole pišem od doma, med tem, ko imajo festivalsko žurko.

Po duši računalnikar mi je med računalnikarji všeč. Za razliko od velikih komercialnih dogodkov, kongresov, sejmov, ki so polni moških v sivih oblekah s kravatami in urejenih hostes v mini krilih, taki dogodki ohranjajo nekaj tiste pristnosti, ki se jo spominjam iz prvih računalniških dogodkov - še v socializmu v zatohli kleti Cankarjevega doma. Prijetno je srečati sorodne duše, ki jih navdušuje nova tehnologija in razmišljajo, kaj vse bi lahko iz nje naredili. Za svojo dušo, bolj kot za denar. Z nekaj tistega uporniškega duha, ki se je nekoč zavzemal za demokratizacijo informacijske in računske moči, danes pa z odprtokodnimi rešitvami še naprej demonstrira uporniški značaj. A propos ...

In zdi se, da več tega ostaja na obrobju, kot v centru. Nekaj poudarkov iz govora:

• računalniški dogodki so šli skozi tri faze: (1) srečanja navdušencev, računalništvo postane dober posel zato (2) komericalizacija, informatika uspe, posli se začnejo delati on-line in zato (3) postanejo veliki sejmi vse bolj nepotrebni, v ospredje spet prihajajo srečanja navdušencev;
• IKT je poleg FedExa in kontejnerskih ladij tehnično omogoča globalizacijo, ki opredeljuje strategije razvoja;
• IKT pospeši poslovanje, v informacijsko razvitem okolju je država še večja zavora, kot v klasičnem; urediti mora pravno in deloma tehnično infrastrukturo, predvsem se mora umakniti in omogočiti, da se subjekti na trgu lahko samostojno in hitro premikajo, brez njenih pomoči, ovir, obdavčevanja, držanja za roko ...
  
• je IKT pomembno zastopan v evropskih in slovenskih strategijah;
• Slovenija je informacijsko dobro razvita, po dostopnosti interneta v gospodinjstvih je na 9. po dostopnosti v podjetjih pa celo na 4. mestu;
• v izvajanju so nacionalni projekti, ki bodo to še izboljšali, tako na področju infrastrukture kot vsebin.
  
• kot problem se kaže vse večje pomanjkanje kadrov za IKT industrijo.
• IKT zmanjšuje razdalje, ampak to avtomatično še ne pomeni, da lahko neka odmaknjena pokrajina postane središče neke industrije; pomaga, če si blizu največjih strank, velikih podjetij, ogromni delež razvoja IKTja se je zgodil na mahnem kosu zemlje med San Franciscom in San Josejem;
• prednost odmaknjenosti iz središč pa je, da so tam manj ukalupljeni v prevladujoče trende in lahko nastane kaj novega, originalnega; možna je koncentracija v nišne, specializirane produkte;
• splet 2.0 poudarja sodelovanje, vključenost, zato se sodelovanju na daljavo morda obetajo boljši časi, tudi IKT podjetjem v Pomurju.
  

Kasneje se je predstavilo kar nekaj lokalnih podjetij, ki delajo natanko tej smeri - ali zelo specializiran, nišni produkt, ali pa z dokaj standardnimi rešitvami servisirajo lokalno industrijo. Tisti prvi imajo možnost, da postanejo zmagovalci!

Obiskal sem tudi tamkajšnji računalniški muzej, kjer sem videl nekaj svojih prvih računalnikov: ZX81, ZX Spectrum, ZX Spectrum / Ines, Sinclair QL je manjkal, Atari ST in prenosni AT 286 s 40 MB diska v ohišju za šivalni stroj.

Kako rezati lubenico

Na blogih se pa res najde tudi kaj uporabnega - Food Hacks: How to slice a watermelon:

"Cut along the dark stripes on the rind, which will make the seeds end up on the outside of your slices for easy removal."

Genialno!

Počitniško branje

Arto Paasilinna: Zajčje leto

V Vatanonovi hotelski sobi je medtem potekal živahen pogovor. Povzročil ga je listek sredi mize, na katerem je pisalo: "Pustite me pri miru".

Sončni Mikkeli, popolna svoboda. Vatanen je sedel na klopi v parku sredi mesta, zajček si je na travniku poskušal najti kaj užitnega...

Ena od cigank je po vsej sili hotela Vatanenu prerokovati. "Velika življenkska sprememba", je prerokovala. Pojasnila mu je še, da je občutil hude pritiske, zato je sprejel veliko odločitev. Srednja črta na dlani mu je napovedovala živahno prihodnost, veliko potovanj se je obetalo, pa nobenih skrbi.

Mark Leonard: Why Europe Will Run the 21st Century

Europe is a journey with no final destination, a political system that shies away from the grand plans and concrete certainties that define American politics. Its lack of vision is the key to its strength.

Once the governments of Germany and France were sucked into endless negotiations, they were less likely to go to war.

As this process continues, we will see the emergence of a New European Century. Not because Europe will run the world as an empire, but because the European way of doing things will have become the worlds.

Jeremy Rifkin: The European Dream

Europe is 18 months ahead of the USA in the introduction of grid computing.

The European Dream emphasizes community relationships over individual autonomy, cultural diversity over assimilation, quality of life over the accumulation of wealth, sustainable development over unlimited material growth ...

Much of the world is going dark, leaving many human beings without clear direction. The European Dream is a beacon of light in the troubled world.

The European Dream ... has all the markings to claim the moral high ground on the journey towards a third stage of human consciousness.

The urgent intellectual task of the coming global era is to create a new synthesis that unites faith, reason and empathy in a powerful mix that allows each to be a door to the other.

If the personal sense of accountability and responsibility is not deep enough and thick enough ... then all of the legislative and executive actions and intellectual support notwithstanding, the European Dream will fail.

Post modern sociology emphasizes pluralism and tolerance ... For the post-modernists there is no one ideal regime to which to aspire, but rather a potpourri of cultural experiments, each of value.

Simon Blackburn: Truth, A Guide for the Perplexed

We can take the post modernist inverted quotes off things that ought to matter to us: truth, reason, objectivity and confidence. They are no less, if no more, than the virtues that we shall all cheris as we try to understand the bewildering world about us.

Relativism chips away the right to dissaprove of what anybody says. Its central message is that there are no asymmetries of reason and knowledge, objectivity and truth ... Relativism claims there is his truth, your truth, my truth.

The problem with people who loose belief in God is not that they end up believing nothing, but that they will believe in anything.

We must not believe that anything goes ... that there is not truth to prevail. Without defenses against postmodern irony and cynicism, multiculturalism and relativism, we will all go to hell in a handbasket.

Medium rare?

Eating meat contributes to global warming, says study ...

Eating one kilogram of beef produces more greenhouse gas emissions than driving for three hours while leaving the lights on at home, according to a new study from Japan that examines the CO2 emissions resulting from bringing an average beef cow to market.

Vsak dan se ne vozimo tri ure, pa tudi kile govedine ne pojemo, ampak 150 gramov za zrezek in pol ure v avtu je pa približno enako. In resna debata je seveda o tem, kako se voziti z avtom, kako jesti zrezke pa kljub temu zmanjšati obremenitev okolja.

Oda radosti

Včeraj sem bil na prireditvi ob koncu nemškega in na začetku portugalskega predsedovanja v CD (btw, lep koncert naše in nemške vojaške godbe ... pacifisti komentar?).

Anyway, stvar se je začela z evropsko "himno". Narekovaji zato, ker himno definira ustava, ustava pa ni sprejeta. Se torej vstane ali ne - čisto pravno - formalno me zanima. Ali imamo superstate ali ne? Ali pak vstanemo iz istega vzroka kot pri olimpijski himni? Vstali včeraj smo ... ampak če vstanemo tudi brez tega, zakaj potem o himni v ustavi?

Sicer je pa ena res dobra priredba Ode 2. komad tule (dobra stara Wendy Carlos in eden prvih poskusov sinteze petja).

Imate email pri tajni službi?

Ideja: Si tajna služba, narediš spletno mesto in nudiš poceni gostovanje spletnih strani, poštne predale, ljudje si izberejo uporabniška imena in gesla, postaviš strežnik v farmi nekam blizu drugim strežnikom ... Kaka ideja, kaj bi se vse dalo s tem početi?

PS (dan po objavi zgornjega): Se mi zdi pa vse skupaj civilizacijsko pomemben premik. V dobrih starih časih so vohunske službe pomagale kakemu kafiču ali bordelu, danes pa internetnemu gostitelju. Vedno torej vozlišču komunikacij. Če to ni razvoj ;-)

Da še nisem smučal ...

... odkar sem minister, od sobote naprej ni več res! Pa še kamero ...



... in fotoaparat ...



... na telefonu sem preskušal.

Za 6.9 mm debeline in 60g zelo dober telefon. Edini problem: zvok za video je v AMR-NB kodeku, ki ga playerji na windowsih ali divx predvajalnikih ne znajo predvajati. Pišem pa brez QWERTY krajše SMSe.

Zgleden državljan zvest samemu sebi

Tule se je začela debata o tem, kaj si politik lahko privošči in o tem, kaj vpliva na obiskanost nekega bloga. No, pa da bi kaj naredili v zvezi s slednjim, nadaljujmo debato tukaj, (saj je konkurenca huda :-)

Sploh ni res, da si politik lahko privošči vse. Recimo ignorirati volilno telo, ki uporablja Internet Explorer. Nasprotno. Po eni strani ti pridigajo, da ostani kar si, zvest samemu sebi, yada, yada, yada ... po drugi pa pričakujejo, da si "model citizen", ki gre čez cesto na prehodu, počaka na zeleno luč, ne izsiljuje prednosti z vozičkom v hipermarketu, pozdravlja nasproti idoče celo na Golovcu, mu avta ne odpelje pajek etc. etc. (predvsem etc.!).

Jaz se že vidim, kako precej manj borbeno vozim, manj trobim voznikom, ki ne vejo, da lahko iz Celovške na Tivolsko zavijejo desno in se brez ustavljanja že nekako vrinejo v promet pri Iliriji, me peče vest (no ja, gledam, če je kje kaka kamera), ko grem od parlamenta na parkirišče kar mimo prehoda. Pri parkiranju včasih še gamblam.

Ja, in to smejanje ... osnovna finta odnosov z javnostjo, da se je treba čim več smejati! Jaz se rad nasmejem, če je smešno. Zadnjič, pred nekim pomembnim sestankom, sem gubal čelo nad gradivom. Ni se še začelo, in so nas slikali, pa me je kolega opozoril ... zdaj slikajo, zdaj se smej ... Ampak ... nič smešnega se ni dogajalo. Ni čudno, da ljudje potem mislijo, da je tale politika ena sama zabava.

Živela dneva dvojine!

G. Ivo Boscarol je predlagal, da bi kot praznika črtali 2. januar in 2. maj. In nekateri pričakujejo, da ima tudi minister za razvoj o tem mnenje:

Ministra za razvoj predvsem zanima, da delamo pametneje, ne pa da delamo več.

Po drugi strani pa so dejstva:

• da 2.1. in 2.5. ne praznuje nihče na svetu in ni pametno, za posel, da smo mi doma, medtem, ko se svetovna ekonomija vrti.
• Lahko pa ju poimenujemo za dneva dvojine (ki je posebnsot slovenskega jezika in seveda potrebujemo dva taka praznika :-).
  
• 2.1. in 2.5. smo dobili za to, da bi ljudstvu dali laične praznike namesto božiča in velike noči in iz tega se bo delala kulturnoborbena tema, ki pa to ni.
  
• 25. in 26.12., 1.1. in 2.1. ter 1.5. in 2.5. padejo vsi na iste dni ... imamo leta, ko tri tedne praznujemo in leta, ko vse pade na soboto in nedeljo.

Meni bi se zdel pameten naslednji sistem:

• 2.1. se ukine ... 1.1. se, če pade na soboto ali nedeljo, premakne na petek prej. Sezidamo si torej dober teden praznikov.
  
• Kulturni praznik se praznuje drugi ponedeljek v februarju. Pomeni, da imamo zagotovljen podaljšan vikend.
  
• Dan upora se praznuje 30. aprila ... OF so ustanovili 26., če že delamo napako jo naredimo zvito namreč ...
• ... če 1.5. ali 30.4. padeta na soboto ali nedeljo, se premakneta na ponedeljek in torek - pomeni, da imamo zagotovljene mini počitnice, s tremi dnevi dopusta pa cel teden!
  

V tem sistemu bi imeli približno ravno toliko dela prostih dni, kot jih imamo v povprečju zdaj, ampak zagotovljene vsako leto, kar pomeni predvidljivejše okolje tudi za gospodarstvo in šole.

Napredek

V današnji prilogi DELA FT, na zadnji strani, je napačen podpis k srednji sliki, pod katero je moje ime. Pisati bi moralo:

... Včasih so bile na slabem papirju objavljene črno-bele slike pravih ljudi, danes so pa na dobrem oranžnem papirju napačne a kvalitetne barvne fotografije. To je napredek!

;-)