23. julij 2013

S paragrafi nad korupcijo?!

Vsi smo proti korupciji.

Ampak v določenih okoliščinah je to edini način, da do česa prideš. V prejšnji državi si dosti lažje kupil jugota ali stoenko tako, da si pač nekje nekoga poznal, ali pa si ga spoznal s pomočjo kuverte. Trg avtomobilov pač ni deloval. cene so bile omejene, republike so imele kvote, povpraševanje je bilo večje od ponudbe. In v takih razmerah seveda cvete korupcija. Na veliko veselje vseh, ki so znotraj tega sistema bili na položaju, da so o čem odločali.

Za zdravstvo nekateri pravijo, da še dandanes pomaga kakšna kuverta, viski ali kava. A tega nihče ne trdi za zasebno zdravstvo, tam, kjer uslugo preprosto plačaš. Pa saj ne gre za nobeno znanost. Bralec sam zelo dobro ve, kje gredo stvari gladko same od sebe in kje je treba zadeve "podmazati".

Na napačnem koncu

In zato je vse to paradiranje z bojem proti korupciji spet lotevanje problema na napačnem mestu. Če trg za avtomobile deluje, niso potreben nobene kuverte, da prideš do avta. Če v mesnici za malo boljši kos mesa pač nekaj več plačaš, se ni treba z mesarji meniti pod pultom. Če zdravstveni sistem deluje, potem prideš hitro na vrsto brez kuverte, steklenice viskija ali vsaj zavojčka kave. Če je zakonodaja kratka, jasna, če je pravil in omejitev malo, če so taka, da se jih lahko razume na en sam način, če uradništvo deluje, če na sodišču dosežeš pravico v realnem času, potem ni nobene potrebe, da bi se kje koga podkupovalo.

Če se javni sektor spodbuja, da deluje podjetno, potem bo javno naročal podjetno - tako, da se mu splača, tako, da bo za čim manj denarja dobil čim več. Zasebna podjetja ne kupujejo računalnikov ceneje od javnih zato, ker imajo tam bolj obsežna in podrobna pravila o naročanju, ampak zato, ker je lastnik motiviran, da kupi poceni in si zniža stroške.

Če se politika ne vtika v gospodarstvo, ne vedri in oblači o vsaki malenkosti, potem je tudi potrebe za to, da se jo podkupuje, manj. Če ne posega na trg, ne izbira zmagovalcev, ne pomaga izbranim podjetjem ... potem je ni za kaj podkupovati. Zato je tako velika korelacija med državami, ki so visoko na neoliberalnih indeksih gospodarske svobode in državami, ki so visoko na lestvicah nekoruptivnosti. Če svobodno tržno gospodarstvo deluje, priložnosti za korupcijo ni. In tega bi se morala lotiti politika: uvajanja svobodnega tržnega gospodarstva tudi v Slovenijo. Po 20 letih bi bil že čas.

Ampak

Politike veseli, da imajo oblast, da imajo moč, da imajo vpliv. Zato se politika nerada umika. Rada komandira in planira. Zaradi boljšega vtisa pa bi napisala nekaj deset strani paragrafov o tem, kaj se vse ne sme, o čem se vse poroča, kako se vse nadzira, da bi bilo manj korupcije. Po možnosti tako zapleteno in dvoumno, da se korupcije lahko obtoži kogarkoli. In da zagotavlja delovna mesta uradništvu, ki bo še bolj natančno popisovalo, koliko centilitrov cvička je bilo v steklenici, ki jo je ministru dal župan.

In seveda vse nikoli ne bo pisalo. Kam pa pridemo, če bi npr. v zakone pisali, da bivši politiki še x-let po koncu mandata ne smejo dobivati zastonj ... npr. avtobusnih kart.

Skratka, za boj proti korupciji največ naredimo tako, da vzpostavljamo svobodno tržno gospodarstvo in odgovornost v političnem sistemu. In zagotovo ne tako, da na sramotilni steber obesimo ljudi, ki bi politični stranki darovali 50€.


22. julij 2013

Modrosti Steva Jobsa

Jagodni izbor tistega, kar sem si podčrtal v Isaacosonovi biografiji Steva Jobsa:

When the sales guys run the company, the product guys don’t matter so much, and a lot of them just turn off. It happened at Apple when Sculley came in, which was my fault, and it happened when Ballmer took over at Microsoft. Apple was lucky and it rebounded, but I don’t think anything will change at Microsoft as long as Ballmer is running it.
Zgornje drži tudi za mnoga slovenska podjetja. Kje imajo glavno besedo tržniki, ekonomisti, pravniki, in kje razvojniki?

The downside of Jobs’s approach was that his desire to delight the user led him to resist empowering the user.
... ampak bolj udobno je biti navdušen, kot se vprašati, kaj vse ti orodje omogoča.

Cory Doctorow: “Buying an iPad for your kids isn’t a means of jump-starting the realization that the world is yours to take apart and reassemble; it’s a way of telling your offspring that even changing the batteries is something you have to leave to the professionals.”
... in svet bo šel zato k vragu. Ker še baterij ne bomo znali več samo zamenjati.

Atop the two columns he wrote “Consumer” and “Pro”; he labeled the two rows “Desktop” and “Portable.” Their job, he said, was to make four great products, one for each quadrant.
In če prav premislimo so produkti iMac, MacBook, iPhone, iPod.

"People who know what they’re talking about don’t need PowerPoint.”
Uporabno za slajd št. 2 v vsaki prezentaciji.

The idea that John Lasseter pitched was called “Toy Story.” It sprang from a belief, which he and Jobs shared, that products have an essence to them, a purpose for which they were made. If the object were to have feelings, these would be based on its desire to fulfill its essence. The purpose of a glass, for example, is to hold water; if it had feelings, it would be happy when full and sad when empty. The essence of a computer screen is to interface with a human. The essence of a unicycle is to be ridden in a circus. As for toys, their purpose is to be played with by kids, and thus their existential fear is of being discarded or upstaged by newer toys.
Heidegger bi se z zgornjim popolnoma strinjal. In to iskanje bistva je ključna kvaliteta tudi v dizajnu Applovega hardvera in softvera.


In še nekaj politike
Jobs also attacked America’s education system, saying that it was hopelessly antiquated and crippled by union work rules. Until the teachers’ unions were broken, there was almost no hope for education reform. Teachers should be treated as professionals, he said, not as industrial assembly-line workers. Principals should be able to hire and fire them based on how good they were. Schools should be staying open until at least 6 p.m. and be in session eleven months of the year. It was absurd, he added, that American classrooms were still based on teachers standing at a board and using textbooks.
No, tu bi Jobsu znal dobro svetovati Branimir Štrukelj.

I’m disappointed in Obama,” he said. “He’s having trouble leading because he’s reluctant to offend people or piss them off.” He caught what I was thinking and assented with a little smile: “Yes, that’s not a problem I ever had.”
Nekateri politiki pa to znajo. Namreč "offend people and piss them off". Ampak, če imajo tudi rezultati ... je to opravičljivo, saj spodnje velja tudi za politiko:

In the annals of innovation, new ideas are only part of the equation. Execution is just as important



01. julij 2013

eVolitve - rešitev za problem, ki ga ni

vir: http://fc06.deviantart.net/
Ko gre za e-karkoli politiki, novinarji in sploh vsi, ki se radi sončijo v javnosti, kar tekmujejo, kdo bo bolj e-osveščen. Čestitajo in pozdravljajo vsako e-novotarijo, od e-izobraževanja, e-poslovanja, e-zdravstva, e-financ, e-pravosodja, e-politike ... do e-volitev.

S tem demonstrirajo svojo sodobnost, ribarijo za glasove "med mladimi, sodobnimi volivci" ali pa vsaj skrijejo svoje nepoznavanje zakaj pri tej komunikacijski revoluciji gre. No, jaz sem dovolj zagret za tehnologijo, da mi ni treba, da bi se zanjo navduševal iz napačnih razlogov.

Nekaj podobnega se je začelo dogajati z e-volitvami. Zato prijetno preseneča treznost v komentarju in članku Anuške Delić v današnjem Delu. Piše:
Pri e-volitvah sta, pravijo, v konfliktnem odnosu ključna cilja: tajnost volilnih glasov in korektnost volilnih rezultatov. Prav tako teh ciljev z vidika varnosti računalniških aplikacij in zaščite domačih računalnikov volivcev pred virusi in drugim spletnim mrčesom ni mogoče tako zlahka doseči.
in
Volitve so ključni mehanizem soodločanja ljudstva, katerega ustroj mora brezpogojno zagotavljati uresničevanje načela »en volivec, en glas«. In prav trojni problem zagotavljanja varnosti in tajnosti e-volitev ter korektnosti volilnega rezultata je doslej že marsikatero naprednejšo državo odvrnil od njihove uvedbe.
Drži: možnost zlorab, kupovanja glasov, usmerjanja volivcev ... je pri elektronskih volitvah neprimerno večja kot na klasičnih.

Mimogrede: govorimo o e-volitvah v državi, ki ji do danes ni uspelo uvesti zanesljivega softvera za gostilniške blagajne. Torej takega, ki izda stranki račun, stranka plača, v drobovju blagajne pa podatek o plačilu ostane in se gostinec ne izogne plačilu DDVja. Če malo premislite, boste opazili veliko podobnost z volitvami: "Dobite potrdilo, da ste na volitvah bili, vaš glas pa se izgubi", je natanko ista situacija kot "Dobite račun za kavo, v DDV evidenci pa tega računa ni". S tem, da v gostilni ostane vsaj vaš denar.

Click, clik, here ...

Ampak tisto, kar se mi zdi vredno dodatnega komentarja, je izhodišče ministra Viranta, zakaj namreč sploh uvajati e-volitve: tako naj bi namreč povečali število mladih, ki se udeležijo volitev. Povečali bi zanimivost volitev za mlade! Ker bi lahko kar kliknili! Ali celo naložili aplikačko na svoj telefonino. Za ni mi vo, prav gotovo bolj, kot N.N. (namesto N.N. vstavite ime vam dolgočasnega politika).

Mladi zdaj menda na volitve ne pridejo, ker se je težko na volilno nedeljo odlepiti od računalnika, obuti čevlje, obleči bundo, vzeti volilni listič in se v pripeki ali mrazu, dežju ali snegu, proti vetru, ki te biča v lica, odpraviti na volišče in tam s kosom plastike, ki pušča sled, če jo pritisneš na papir (starejši temu rečejo "pisalo"), nekoga obkrožiti.

Click, click, there ...

Udeležbo na volitvah bo minister naredil tako enostavno kot je stisniti "Like" v Facebooku. 

To pa znamo, o ja!

Malo zapravljaš čas na internetu, pa lajkaš sliko sosedovega kužka, še bolj lajkaš sliko kolegice s faksa v novi minici, potem lajkaš zagret komentar aktivista, ki je zagovornik teh ali onih priboljškov, ki bi jih imel tudi ti ... like, like, like ... potem pa še poklikaš eno politično stranko. In za pest drobiža bodo ministru naprogramirali tudi možnost, da se lahko premisliš, če bi se na Facebooku izkazalo, da so tvoji kolegi lajkali koga drugega.

Here click, there click, everywhere a click, click ...

Pa se bo nekomu zdelo, da je za zato prihodnja oblast legitimnejša, da je zaveza med vladajočimi in vladanimi zaradi tistega klikanja kaj močnejša, da bo e-volivec oblast, ki jo je poklikal, imel bolj za svojo, kot tisto, ki je ni poklikal. Drugim se bo celo zdelo, da smo naredili velik korak k e-demokraciji. 

In seveda zavajajo. E-demokracija ni prostočano klikanje, ampak večanje participacije in vpliva javnosti na proces odločanja predvsem v času, ko ni volitev in o vprašanjih, o katerih volivec nekaj zna.

Old McDonald had a farm ...

In kar se naših volitev tiče - če se da glasovati s klikanjem ali ne, je popolnoma minorna zadeva v primerjavi s čudaškim volilnim sistemom, ki ga imamo. Če že ni volje za dvokrožni večinski volilni sistem, ki bi oblikoval dve opciji, ki bi se z zmernimi stališči drenjali na sredini, ukinimo vsaj volilne okraje in uvedimo proporcionalni volilni sistem v vsaki volilni enoti posebej. Spustimo v parlament samo stranke, ki dobijo poslance v vsaj polovici volilnih enot. Dajmo ljudem možnost, da izberejo koga iz iste opcije hočejo v parlamentu. In dajmo strankam možnost, da jasno povedo, koga one vidijo v parlamentu.

Klik-volitve so tudi popolnoma nepomembna zadeva v primerjavi s težavo, kako mlade (pravzaprav vse ljudi) pritegniti v razumen politični diskurz. Kako jih pripraviti do tega, da bodo razmišljali o politiki, o javnih zadevah in jim namenili drobec več časa, kot jim ga vzamejo levi in desni populisti s to ali ono poenostavljeno idejo.

Ampak to je tema za čisto drugo razmišljanje. Do katerega ne bomo niti prišli, če bomo glodali to nepomembno e-volilno kost. In je težje, kot izdelati javno naročilo računalniškemu podjetju, ki bo v zvezi z volitvami nekaj naprogramiralo.

E-volitve so rešitev za problem, ki ne obstaja - da je težko priti na volišče - in niso rešitev za problem, ki obstaja - kako do več političnega sodelovanja. 

I, ya, i, ya, ohh !

In če vam je prispevek všeč, lahko potrenirate za e-volitve in ga lajkate na Facebooku :)