torek, 29. julij 2014

Prioritete 2014−2018 s komentarji

Berem, o osrednjih političnih prioritetah Cerarjeve vlade za obdobje 2014−2018. Na kratko o najbolj izpostavljenih:
Vzpostavitev politike medgeneracijske solidarnosti med različnimi skupinami državljanov (mladi−zaposleni−brezposelni−upokojenci in starostniki)
Solidarnost je evfemizem za prelivanje denarja. Glede na to, da ga ustvarjajo samo zaposleni, tole lahko pomeni samo, da bodo bolj davčno obremenjeni. Sicer se največ solidarnosti ta hip dogaja med našo generacijo, ki si denar sposoja, in prihodnjimi, ki bodo denar vračale. Novih delovnih mest: nič ali manj.

Načela projektnega financiranja države (z izjemo socialne politike)
To je lahko učinkovit mehanizem za zamegljevanje porabe javnega denarja. Razlika med projekti in politikami, v katere je proračun strukturiran zdaj, je akademska. In ne vem, zakaj npr. politika zmanjševanja brezposelnosti (socialna politika) ne more biti organizirana kot projekt zmanjševanja brezposelnosti. Novih delovnih mest: vsaj eno - Mitja Gaspari.

Nadzorovana privatizacija državnih monopolov (razen infrastrukturnih)
Nevarno nerazumevanje. Če ima podjetje monopol, se ga ne sme privatizirati, ker potem ima monopol zasebno podjetje in bo potrošnik še na slabšem. "Nadzorovana privatizacija" pomeni, da bo le ta počasna, predmet številnih načrtov, seznamov, komisij, usklajevanj, ki bodo proces nadzirali. Novih delovnih mest: nič.

Zdravstvena reforma, ki je usmerjena v ukinjanje dodatnega zavarovanja in razbitje klientelističnih povezav v sektorju.
Pravi naslov, nebistvena smer. Reforma bi morala biti usmerjena v celovito reformo zdravstvenega zavarovanja ter bolj podjetno obnašanje javnega zdravstva, povečanje učinkovitosti, obvladovanja stroškov, zagotavljanja kakovosti. In seveda se spet vsiljuje vprašanje, zakaj klientelističnih povezav ni v zasebnem zdravstvu. Dražje zdravstveno zavarovanje za bolj izobraženo delovno silo. Novih delovnih mest: nič.
Učinkovito črpanje sredstev EU za razvojni potencial države in državljanov.
Mantra mnogih vlad in programov, ampak čas bi bil, da prioriteta ni, da šenkani denar nekako poženemo, ampak da ga porabimo pametno. Skrbi tudi, da bomo "počrpano" zafrčkali za plače državljanov in državne ustanove, ne za infrastrukturo ali gospodarstvo. Novih delovnih mest: nekaj, ki bodo živela, dokler bodo EU sredstva.

Optimizacija dela javnega sektorja in posebej javne uprave z vzpostavitvijo čezsektorsko delujočih ukrepov na strokovnih kriterijih podprtega kariernega napredovanja zaposlenih ter procesnega ukrepa VEM − vse na enem mestu.
Zaposleni v javnem sektorju bodo pozdravili, da bodo napredovanja in višje plače. Novih delovnih mest: kakšno karierno v javni upravi.
Povečanje učinkovitosti države pri pobiranju davkov in plačevanju socialnih obveznosti prek davčnih blagajn, davčne izterjave in plačevanja prispevkov.
Vsi smo proti davčnim utajevalcem. Morda bi uvedli tudi namakanje v Ljubljanici. Novih delovnih mest: manj kot nič.
Učinkovitost in neodvisnost sodne veje oblasti
Iz prioritete je razumeti, da sodna veja oblasti zdaj ni učinkovita in da ni neodvisna. Mar je to približevanje stališčem stranke SDS?

Ne, ta slika nikakor ni iz osnutka koalicijske pogodbe. Poskušam biti konstruktiven.

nedelja, 27. julij 2014

Tablofoni prihajajo

Skoraj štiri leta že uporabljam iPhone 4. Sede v vsak žep, pa naj bo smučarski skafander ali bermudke za na plažo. Je v žepu, pa ne vem, da je. Za tipične 5 palčne Androide tega ne bi mogel trditi. iPhone 6 bo šel očitno tudi v to smer. Obeta se Nexus 6 s šest palčnim zaslonom. Hitro ga bodo našle v neredu svoje torbice, ker je pač večji o ogledalc in barvic. Za lovce, ki moramo imeti roke proste, pa ne bo primeren. Razen, če bo kdo tvegal z moško torbico. Bi mi pa pogosto ustrezalo, če bi telefonski klic ali SMS sporočilo lahko sprejel na tablici. Ali notesniku. Ali bi imel seboj samo tablico, ne tudi telefona.

In tu je jedro problema.

Telefoniranje in pošiljanje SMSov je edina storitev, ki je ostala vezana na napravo, tako, kot je bilo to v starih časih. Takrat je živa slika prihajala iz naprave, ki se ji je reklo televizija, glasba iz naprave radio, besedila iz časopisa ali teleprinterja ali telefaksa. Potem je prišel internet in vsaka storitev je dostopna na vsaki napravi. Email lahko berem na namizniku, prenosniku, tablici, telefonu ... Tvitam lahko iz istih naprav. Skype in Viber me dosežeta na vseh napravah, oglasim se na tisti, ki jo imam pri roki.

Razen telefoniranja.

Resničen napredek bo takrat, ko bom tudi telefonske klice in SMSe lahko sprejemal in nanje odgovarjal na vseh napravah. V žep pa bom pač vtaknil tisto, ki bo hlačam ali dogodku najbolj primerna. Eno samo. Ne glede na proizvajalca.

Telefoniranje s tablico je skoraj tako patetično kot fotorafiranje s tablico. Treba se bo pač navaditi.



torek, 22. julij 2014

Združena levica

Jože Biščak piše o združeni levici v reviji Reporter:
Njihova referenca je socializem, ideal delavsko gibanje 19. stoletja, ko se je rodila komunistična ideologija, odgovorna za največji genocid nad drugače mislečimi v zgodovini človeštva. Prezirajo kapitalizem, a s polno žlico zajemajo sadove njegovega tehnološkega napredka. Oblast »sovjetom«, pravijo, karkoli naj bi že to pomenilo, in dodajajo, da bodo nahranili razžaljene in lačne, toda sami uživajo v specialitetah francoske kuhinje, kot je »coq au vin« (petelin v vinu), in slike objavljajo na družbenih omrežjih. To je Združena levica.
Slika je simbolična [1].
Ampak, kolikor sem lahko opazil, zares jim je steklo v zadnjem tednu kampanje, ko o preteklosti, rdečih zvezdah, partizanih in Leninu niso govorili nič.

Njihove čudaške ekonomske recepte za prihodnost je Luka Mesec prodajal z žarom iskrene naivnosti, ki se je dotaknila moralnega temelja solidarnosti. Imamo ga vsi. Posebej usodno privlačnega pa so ga v naši deželi naredili izobraževalni sistem in mediji.

Argumenti "ad Hitlerum" se zdijo precej neučinkoviti.

  

sreda, 16. julij 2014

Pet teorij poletnega neuspeha pomladi

Za vzrok največjega neuspeha pomladnih strank v zgodovini samostojne Slovenije lahko iz doslej prebranega (Zenel/ValiconLisjakVasleBrščičTurk, ipd. ipd.) razberemo naslednje teorije:
  1. Sploh ne gre za neuspeh. Stara levica je dobila še manj kot stara desnica.
  2. Krivi so drugi. Predvsem sodišče in tožilstvo, ki sta z zaprtjem vodje najmočnejše opozicijske stranke glavnega konkurenta izločila iz boja, ter "mediji F571", "murglje", "F21", "komiji in Hanzi TV2, ki so volivce prepričali, da je novo vedno boljše.
  3. Krivo je to, da nastop pomladnih strank ni bil enoten in pod vodstvom vodilne pomladne stranke SDS. Vsaka posebej in vsi skupaj bi dobili več, če bi nastopili strumno in enotno s svojim največjim, najbolj brezkompromisnim skupnim imenovalcem. Dokaz za to je, da je SDS vendarle bistveno uspešnejša od NSi in SLS. To zadnje tudi dokazuje, da famozni sredinski volivec ne obstaja.
  4. Krivo je to, da je leta 2004 vodilna pomladna stranka v desetih letih vase posrkala obe ostali, kar niti ne bi bilo hudo, če ne bi posrkanega oddaljila od sredine in do sredine celo vzpostavila globok jarek. NSi je uspel premik iz desne na levo stran SDS in je preživela. SLS je bila žrtev Židanove kmetskosti, Bogovičeve evropskosti in kmečkega ziheraštva.
  5. Pomlad/kontinuiteta je tranzicijska kategorija razvrščanja strank, ki je stara skoraj četrt stoletja. Cerar osebno v tej geometriji ne spada nikamor, programsko tudi ni pokazal dosti kart, zato o premiku volilnega telesa ne moremo govoriti. Je tam, kjer je bilo, in ima pri izbiri vedno prav. Naši prijatelji (nekoč smo jim rekli pomlad) pač niso ponudili dovolj dobrih izbir za tako geometrijo.
Teorije se med seboj nujno niti ne izključujejo. Katera po vašem mnenju najbolj velja?

ponedeljek, 14. julij 2014

Zmaga in poraz 2014

Slovenijo smo razlagali kot razdeljeno na dve pripovedi:

Leva pripoved:
Kar imamo zdaj, je demokracija. In ker to ni bistveno različno od prejšnjega režima, tudi prejšnji režim ni mogel biti posebej napačen.
Desna pripoved:
Kar imamo zdaj, ni demokracija, ker to ni bistveno različno od prejšnjega režima, ki je bil evidentno napačen.
Na volitvah smo dobili še tretjo:
Imamo, kar imamo. O podrobnostih se prepirajte brez mene.
Volivci tretje so na volitvah premočno zmagali. Kdor jih bo trpal v prvo ali drugo pripoved (in za prvo bodo skušnjave velike), bo ogoljufal najprej njih, potem samega sebe.

Te volitve so poraz preteklosti kot referenčne točke političnega diskurza. Niso pa zmaga prihodnosti.

Naslednjič mora zmagati prihodnost.




Preberite še