četrtek, 18. februar 2016

Hitra varnost

Nekaj nasvetov pogostega potnika, kako čim hitreje skozi varnostno kontrolo na letališču:
  1. Če lahko izbirate vrsto, izberite tisto, v kateri so moški in pogosti potniki. Moški so nagnjeni k tekmovanju in bodo tekmovali tudi, kdo bo šel skozi kontrolo hitreje. Pogosti potniki so to večkrat trenirali.
  2. Še ko čakate, izpraznite žepe (telefon, denarnica, ključi) ter uro v torbo. Stvari ne boste pozabili na traku za rentgen in ne boste se zamujali z odlaganjem tega v posodice in pobiranjem iz posodic.
  3. Skozi rentgen najprej pošljite računalnik in pas, za tem torbo, za tem plašč in suknjič in na koncu kovček, če ga imate. Na drugi strani si boste prostih rok najprej nadeli pas, dali računalnik v torbo, se oblekli, med tem bo prišel tudi kovček. Vrečke s kozmetiko nimate, ker tekočin sploh ne nosite seboj. Če jih bo zmotila zobna pasta v kovčku, ga boste odpirali, ko boste že lepo oblečeni.
  4. Naštudirajte, kateri čevlji ne piskajo. To je težko, ker osebni skener ne piska samo, če gre skozenj kaj železnega, ampak tudi naključno. Vseeno pazite, da obujete cele nogavice.
  5. Če potujete s partnerko, naj gre skozi kontrolo prva. Recite, da zato, ker ste kavalir.
Morda vas zanima tudi, kako hitro iz letala.

četrtek, 04. februar 2016

Xiaomi drugič: Večje je še boljše

Dobi se ga v treh barvah,
črni (za fantke), beli (za punčke) in zlati (huh?!).
Od novega leta imam še enkrat dražji telefon. Skoraj. Redmi 1s sem zamenjal za Redmi Note 3. Za 230€ dostavljeno na dom. Zakaj sem menjal telefon, ki sem ga hvalil in s katerim sem bil zelo, zelo zadovoljen?

Da bi imel večji ekran!

Dokler sem imel iPhone (4), sem stvari, če je bilo mogoče, delal drugje. Na sestanke sem nosil ali tablico ali prenosnik. Poleg telefona. Mobilnik je za nujne zadeve zadoščal, bil pa je premajhen. Na Redmiju je bil vzorec drugačen. Tudi če sem imel tablico (izjemoma celo računalnik) na dosegu roke, sem pogosto ostal kar na telefonu.

Da so tablifoni oz. fablice (na tem mestu prijazno pozdravljam čuvaje slovenskega jezika) zanimiv format, so potrdili tudi Apple (iPhone 6 Plus), Google (Nexus 6) in Samsung (Note). To so vse telefoni z velikostjo zaslona med 5.5 in 6 palci. Nekje med 5 in 6 palci je tudi tista meja, ko je zadevo še mogoče upravljati z eno roko. Kar se mi zdi bistveno. Za svojo roko (rokavice kupujem številko 9 ali 9.5) sem ugotovil, da je 5.5 palca še udobno za enoročno uporabo.Ko zdaj premišljujem nazaj, se mi zdi, da bi šlo tudi s 6.

Čiste linije, ergonomski profil.

Drugi kriterij velikosti je, ali gre telefon v sprednji žep vsakdanjih hlač in da se z njim lahko usedeš v avto. Zadnji žep odpade, ker so telefoni ploščati, riti pa okrogle. Sprednji pa do neke velikosti gre, od nekje dalje pa ne. Spet odvisno od konfekcijske številke in kroja hlač.

Zato ni pomembno, kako velik je zaslon, ampak v kako veliko ohišje je spravljen. Skratka, kakšno je razmerje med površino zaslona in površino telefona. Širina je pomembna za to, ali bomo s palcem dosegli črko q. Višina je pomembna za to, ali bo šel v žep. Tapkanje v zgornji levi vogal zaslona na Androidu niti ni tako pogosto kot na iOSu, ker ima Android sistemsko tipko za nazaj čisto spodaj desno.

Xiaomi je po obliki in dimezijah optimalen. Ob enaki velikosti zaslona je 8mm krajši, 2mm ožji in 1.5 mm debelejši od iPhone 6s plus. Pri čemer debelina ni problem. Redmi ima čez 72% velikosti zaslon, iPhone Plus samo čez 68%.

Hvalim
  • Dizajn. Tak bi bil lahko iPhone 6 Plus. Kamera ne štrli iz ohišja, deli so med seboj staknjeni brez debelega fugiranja. Ja, fugiranja. Govori applov dizajn jezik, ne pa jezika indijskih limuzin iz šestdesetih let, kot npr. samsungi. 
  • Kvalitetno izdelavo iz peskanega aluminija. Videti je kot premijski telefon. Definitivno. Ampak če bi ga delal Apple prst ne bi zaznal prehoda med zaobljenim in ravnim delom hrbta. 
  • Mere in težo. 30g oz. 20% lažji je od iPhone 6 plus.
  • Odlično sedi v roki, ker od strani ni polkrožen ali oglat, pač pa zaobljen samo v smeri, kjer se dotika roke, ne pa proti zaslonu.
  • Pametno nameščen (na zadnji strani pod kamero), zanesljiv in hiter senzor za prstni odtis. Ne dela le, če imam mokre roke.
  • Zdržljivo baterijo. 4000 mAh mi daje do 9-10 ur dela s telefonom. Delo pomeni, da je zaslon prižgan. Ko sem ga bom malo naveličal, ga bom verjetno polnil na tri dni.
  • Hitro polnjenje … cca. 40% v eni uri. Pri čemer se s 40% zdrži cel dan.
  • Prostor za dve micro SIM kartici. Za službeno in privatno npr., domačo in turistično.
  • IR oddajnik, s katerim lahko krmilim televizijo. Ker telefon je vedno pri roki, daljinec pa vedno požre črna luknja.
  • 3GB RAM, 32 GB ROM, kar je čez glavo dovolj, razen, če bi v žepu nosili vse fotografije, ki ste jih kdajkoli posneli.
  • MIUI. Čeprav baziran na Androidu 5.x je boljši od čistega Androida, lepše narisan in z nekaj funkcijami, ki jih nima ne Android ne iOS.
Dovolj dobro
  • Zaslon je s 1920x1080 odličen, premijski telefoni imajo še več, ampak s prostim očesom se komaj vidi razlika.
  • Kameri sta 13 in 5 MB. Zaostajata za Appli in Soniji, sta pa velik napredek od Redmi 1s. Predvsem dinamika občutljivosti za svetlobo je po občutku zelo dobra.
  • Procesor je Helio X10 in ne Snapdragon. Baje je manj zmogljiv za igrice in se bolj greje. Ampak igram se malo.
  • Ni vtičnika za SD kartico, ampak pri poceni telefonih se vgrajenega spomina ne preplačuje.
  • Evropski trgovci ga ne prodajajo z original ROMom (ki zna samo kitajsko in angleško) ampak z neko verzijo mednarodnega ROMa, kjer so vsi živi jeziki ipd. Ni pa pure MIUI.
Moti
  • Na začetku je sem in tja (enkrat, dvakrat na dan) vrgel ven WiFi. Po tem, ko sem odstranil bloatware, s katerim je telefon prišel prednaložen, za občasni izpad wifija ne morem več kriviti telefona, ampak kavarno ali hotel.
  • Sem in tja telefonu udari ven, da je Kitajski. Tako me recimo rad napelje na MIUIjev App Store, ne na Googlov. Drugi primer je, če bi mu rad zamenjal celostno podobo, je vmesnik v kitajščini. Ampak tega ne delam. Tretjega primera se ne spomnim.
  • App za SMSe pri eni od izbranih pisav ne pokaže zgornih 25% prve vrstice.
  • Priključek za USB ni spodaj na sredini, ampak spodaj levo. Sitno, če ga dam na držalo v avtu.
Ga priporočam? 

Samo ljudem, ki se v zvezi s telefonom nikoli, ampak res nikoli, ne obrnejo na službo za pomoč uporabnikom, ampak vse poštimajo sami. Pozanimajte se tudi o garanciji in menjavi kupljenega blaga. Nekdo je kupil Xiaomija, pa kamera ni znala fokusirati na neskončno. Na netu so svetovali, da jo pogreješ s fenom in malo zasukaš lečo!  Zgroženi? A ni fajn imeti telefon, ki ga popravljaš kot stoenko? Ampak to je bilo za eno od verzij Redmija za dobrih 100€

Prav nobenega razloga se ne spomnim, da bi za Androida plačal več kot 250€. Tudi dostop do iTunes in nekaj boljših programčkov ni vreden tri ali štirikrat višje cene. Razen, če imate dovolj denarja vsaj za telefon, če že za Rolexa ne.


petek, 18. december 2015

5+1 razlog proti

1. Ker Zakon spreminja definicijo družine. Ruši definicijo nečesa, kar je imelo svojo vlogo in pomen od pamtiveka in kar je bila osnovna celica vsake človeške družbe do zdaj.

2. Ker Zakon ukinja očitno dejstvo, da smo na svetu moški in ženske.
Pojem moškega in ženske se črta v edinem zakonu, kjer je neizogibno, da dva spola sploh sta.

3. Ker sta rešitvi pod točko ena in dva provokaciji. Pravice istospolnih (večino jih že imajo) bi lahko nadgradili tudi tako, da bi se vprašanjem, ki delijo, izognili. Ampak so predlagatelji zavračali predloge in iskali kulturni boj.

4. Ker je pravica otroka, da ima očeta in mamo nad pravico, da imata dve odrasli osebi otroka. Te varovalke v zakonodaji zdaj ni več.

5. Ker o Zakonu ni bilo prave razprave. Soočenju stališč in argumentirani debati se je kvaziliberalni politično-medijski kompleks najprej izognil tako, da je zakon potisnil skozi parlament po hitrem postopku. V času referendumske kampanje je z neorganiziranjem debat na TV in begom pred soočenji v živo ohranil debato v plitvini popreproščenih gesel.

in nenazadnje

6. Ker je čas za pravico biti proti. Ker se vse, ki se ne uklanjajo modernemu kvaziliberlanemu konsenzu zasmehuje kot drugorazredne nazadnjake. Ker ni oportuno biti proti. Vsaj v anonimnosti volilne kabine lahko povem, da imam tega vseznalstva oblasti in nestrpnosti dovolj.
In proti bom nerad, ker izenačitev medsebojnih pravic članov istospolne in raznospolne skupnosti podpiram.

torek, 15. december 2015

Kdor bo volil proti je sovražnik našega ljudstva

Ne gre jim za nobeno multikulturnost, toleranco in človekove pravice. Konsistentni so ti kulturni bojevniki v rušenju in napadanju tega, kar njim nič ne pomeni, drugim pa veliko.
Pametno bi bilo poljubne zveze dveh oseb v otipljivih pravicah in dolžnostih med partnerjema izenačiti z zakonsko zvezo, ohraniti pa simbolno razliko med zakonsko zvezo in drugimi oblikami partnerstev. Za tako rešitev bi našli veliko večino v parlamentu in v družbi ter si prihranili prepir, ki onesrečuje skoraj vse, razen miselnih površnežev.  
Ampak nekomu se je zdelo, da se lahko spotoma, ko rešuje statusne probleme istospolnih partnerjev, še poserje na enega od peščenih gradov in je to tudi naredil.
Ni bilo dovolj urediti medsebojnih pravic partnerjev v istospolnih zvezah, treba je bilo spreminjati in razvrednotiti definicijo zakonske zveze. Zakaj? 

Ker gre za kulturni boj

Za politiko. Za naše in vaše. Za rdeče in črne. Za partizane in domobrance. 

Za najboljšo ilustracijo je zaenkrat poskrbel aktivist #časjeZA Roni "@had" Kordiš na tviterju:


View image on Twitter
Vir: @had
Gre za predelavo komunističnega plakata, ki je "vabil" na "demokratične" volitve novembra 1945 (levo). Te so legitimirale vzpostavitev totalitarnega režima v takratni Jugoslaviji.

Na tistih volitvah so glasovali tako, da so v eno ali drugo skrinjico spustili gumijasto kroglico. Skrinjica za glasovanje proti režimu je bila črne barve. Kroglica je v črni škatli zaropotala in volilna komisija je natančno vedela, kdo je glasoval "proti ljudstvu" in je, kot pravi plakat, "sovražnik našega ljudstva". Ti ljudje so imeli kasneje v življenju (milo rečeno) težave z režimom.

Ali kot je napisal Frane Milčinski Ježek:

Cinca marinca, ta je zoper nas 
u črna skrinca 
vrgu je svoj glas. 

Je na planke šel sedet 
padu na štrapac 
in zdravniki so dejal 
ta u reakcionar 

Cinca marinca, ta je zoper nas 
u črna skrinca 
vrgu je svoj glas. 

Z dinarjem se ni za igrat 
to je nevaren špas 
men se zdi, da bolš bi bile 
frnikule za nas.

torek, 08. december 2015

Zakon, ki vsem jemlje

Na tviterju sem včeraj napisal:
Kaj sem hotel povedati?

Zakonska zveza (sicer med moškim in žensko, ampak zdaj to sploh ni bistveno) je bila od pamtiveka izjemno cenjena celica družbe. Cenile so je vere, države, ljudje. Velika želja istospolnih je bila, da bi bile tudi njihove skupnosti enako cenjene in priznane. Samo tako si lahko razlagam željo po popolni izenačitvi porok.

Ampak sprejeta novela ZZZDR ne reče, da so skupnosti istospolnih partnerjev enakovredne skupnostim mož in žena, ampak reče, da je zakonska zveza skupnost dveh oseb; kakršnihkoli, ni treba, da imata namen osnovati družino, ni treba, da da se privlačita, ni treba, da se imata rada, nič ni treba, zadostuje, da sta to dve fizični osebi. Katerikoli*. Nobene vsebine. Prazno. In v tej izpraznjenosti, v tem najmanjšem skupnem imenovalcu, naj bi si bile po novem vse zakonske zveze enake.

Meni se zdi, da rešitev na simbolnem nivoju vsem jemlje in prav nikomur ničesar ne daje. Na nivoju pravnoformalnih pravic je drugače, ampak za te ne bi bilo potrebno simbolno demontirati zakonske zveze.

* Mislim, da je v zakonu ostalo, da ti dve osebi ne smeta biti brat in sestra in da ne smeta biti brata ali sestri. Premislek o tem, ali je to še smiselno, nastavlja ogledalo tudi rešitvi kot celoti in naj ga bralec opravi sam.

Preberite še