Kasta 21

Tole se mi zdi vredno več kot samo tvita :

If there is any substantial heritability of merit, where merit is whatever leads to class mobility, then mobility ought to turn classes into hereditary castes surprisingly rapidly (vir).

Avtor dokazuje, popolnoma matematično, da v meritokratskih (napredovanje po sposobnosti) družbah t..i. "družbena mobilnost" v nekaj generacijah degenerira v dedno kastno razslojenost družbe. Da "družbena nemobilnost" v nekaterih državah ni  posledica desničarske zahojenosti, kot bi radi prikazali socialisti, ampak je nekaj popolnoma naravnega.

Ali obrnjeno: družbena mobilnost je mogoča v okoljih, ki niso bila ali niso meritokratska. Če se dobro spomnim študij prof. Adama, je Slovenija med najmanj družbeno mobilnimi državami. To lahko pomeni, da že dolgo časa imamo meritokratski sistem, ali pa ga še vedno nimamo.

Ljubljana kot podjetje

Na Mestnem svetu dolgo in široko razpravljamo o tem, ali bi za direktorja Lekarn Ljubljana potrdili morebitnega črnograditelja in morebitnega plagiatorja Marka Jakliča. Vse skupaj je pravzaprav lepa ilustracija ideje "Ljubljana kot podjetje" oz. "Slovenija kot podjetje". Pa najprej nekaj teorije. Čez palec imamo tri gospodarske modele:

1. Kapitalizem je tekma med ponudniki za kupca, najboljši zmaga, tekmeci kontrolirajo drug drugega,  kupec pa izbira. Država se vmešava v toliko, da je tekma na trgu poštena. 
2. Socialistična dogovorna ekonomija pomeni, da ni tekmovanja, dogovori se, kdo kje kaj dela in prodaja, vsak ima monopol, interese kupcev naj bi varovala država oz. lokalna skupnost.
3. Mafijska ekonomija ima tudi za cilj dobiček, monopolni rajoni se določajo z mafijskimi vojnami, na vrhu je boter, država pa se ne vmešava v poslovanje oz. zaščito trga in kupcev ampak skuša celoten poslovni model zaustaviti. 

Vsak lahko sam premisli, kam mestna podjetja, predvsem lekarne, pobirajo iz vsakega od teh modelov. Če kdo misli, da so mestni monopoli koristni za Ljubljančane, naj ustvari še monopol pri trgovinah, mobilnih operaterjih, internetskih ponudnikih, trafikah, pekarnah, zelenjadarjih …

Oz. naj model ekstrapolira na Slovenijo kot celoto. Državni monopolisti bi navili ceno, dobiček pa bi predsednik vlade prerazporejal sem in tja. In našel bi se pametnjakovič, ki bi razložil, da ima monopolist nižjo ceno kot konkurenca. Da se državljanom to celo splača. Kot bi poslušali debato Mobitel vs. Simobil izpred par let.

V zvezi s konkretno zadevo g. Jakliča pa me bo predvsem zanimalo mnenje svetnikov Liste Zorana Jankovića. Med njimi so taki z magisteriji, doktorati, nekaj jih predava na univerzi, ki je Jakličev magisterij spoznala kot plagiat.

S svojim glasom bodo povedali, ali so bolj akademiki ali so bolj politiki.

Modrosti

Od Dražgoš do Rudnika.

Condoleezza Rice:

We need a common enemy to unite us.

John Burroughs:

A man can get discouraged many times but he is not a failure until he begins to blame somebody else and stops trying.

Anna Quindlen:

Ignorant free speech often works against the speaker. That is one of several reasons why it must be given rein instead of suppressed.

James Altucher:

Probably the most effective habit: Don’t be proactive about the things you don’t want to do.

Nesmrtna duša pokopala Jankovića

Namesto da bi se ukvarjali z razreševanjem krize, se ukvarjamo s tem, kdo je na volitvah pravzaprav zmagal. Še vedno. Natančneje: nekateri se ukvarjajo s tem, kako bi le Jankovića naredili za zmagovalca. Po tem, ko so mu v parlamentu že drugič povedali, da ni zmagal.

Javna diskusija ne teče o o idejah za vzpostavitev socialno-tržnega gospodarstva in pravne države, o različnih načinih za uravnoteženje proračuna, o tem, kako prihraniti v javnem sektorju, ne da bi padel nivo storitev, ampak o tem, da bi poslancem pravzaprav morali omogočiti, da lažejo. Ja, da lažejo o tem, kako so glasovali. Da lažejo, ali so Jankovića podprli ali ne. Da njihovi volivci ne vejo, kako so glasovali. Da njihovi bodoči volivci ne bodo vedeli, kako so glasovali ob važnih zadevah. Nekateri komentatorji vlagajo neverjeten intelektualni napor v to, da bi oblast, ki bi imela temelj v laži poslanca, prikazali kot najvišji dosežek demokracije.

Zakaj na laži? Janković je imel obljubljenih 44 glasov podpore. Manjšinca sta, kot se za zrelo demokracijo spodobi,  zavrnila, da bi bila jeziček na tehtnici. Dva od teh preostalih bi morala javno povedati, za zapuščata to in to poslansko skupino in da bosta od zdaj naprej neodvisna. Dvignila bi glasovnici in glasovala (glede na dogodke bi morali pravzaprav biti štirje). In Janković bi imel 46 glasov.

Tako preprosto je to. Bilo je na dosegu roke, ampak v trenutku, ko je reformna koalicija povedala, da sploh ne bodo glasovali, bi bilo treba zadevo opraviti javno. Pokončno. Brez laži. Pa ni šlo. Ker je laž, tako Leszek Kolakowski, "nesmrtna duša komunizma". Ta nesmrtna duša komunistov je Jankovića pokopala. Lepo!

PS: O tem, ali je moralno, da poslanec prestopi in "glasuje po svoji vesti" ali pa posledica korupcije, pa kdaj drugič. Danes to sploh ni bilo bistveno.

Pismo Adama Smitha

Financial Times je objavil pismo, ki ga je Adam Smith napisal kapitalistom sveta. Ne bo narobe, če kak poudarek preberejo tudi Slovenci:

vir: Wikipedia

A Letter To Capitalists From Adam Smith 

To: Capitalists of the WorldFrom: Adam Smith 

What has become of my beloved capitalism? Countries teeter, protests rage, unemployed multiply, deficits abound the virtues of capitalism are questioned.
(...)
I am pleased to see that capitalism has triumphed over communism and socialism in virtually every part of the world – and many of the most skilled capitalists are, ironically, in the countries where communism and socialism once prevailed (now endearingly called emerging markets).

A to on o Jankoviću, Šrotu, Bavčarju ... ?

This triumph has occurred because capitalism’s greatest strength – productive economic activity – has succeeded in creating more opportunities for more people than anyone – including me – ever imagined. (...)

All that is satisfying. What is not satisfying is the view that capitalism has to work perfectly to justify its presence. I never said it would. I just said it was better than the alternatives, as Winston Churchill famously said about democracy.

Ne torej pričakovati preveč. Sanje in iluzije so seveda zmeraj boljše od resničnosti.

Alternativa?

I always felt there were two principal flaws – and we saw them come to a head over the past few years. The first is that unfettered exuberance about wealth creation will produce unsustainable booms and inevitable crashes. The great recession, fuelled by cheap credit, is a textbook example of this flaw.

The second is the inequality that results when the charge towards wealth creation leaves behind those less able (in most cases through no fault of their own) to adapt or to compete with the hard-chargers. The income disparity in many wealthy countries is now at its greatest level since I left the scene – and it was not so wonderful then either. 

While there is no simple cure to capitalism’s two big flaws, here is what I would do in 2012 to get the system back on its feet and to modulate income disparities. 

1. Save the euro and the European Union. (...)
2. Fix the US debt and deficit. (...)
3. Integrate the emerged markets (...)
4. Educate. Educate. Educate (...)

No, to zadnje gotovo lahko naredimo tudi v Sloveniji. Kot je zdaj moderno reči, "odločno in brezkompromisno". Kar se pa reševanja evra in ameriškega dolga tiče: za evro bomo največ naredili, če bomo zagnali domačo gospodarsko rast. In zanima naj nas domači, ne pa ameriški dolg.