22. januar 2013

Vič na K5

Nekaj takega sem povedal na svečani otvoritivi nove televadnice Gimnazije Vič.

Spoštovana

ga. ravnateljica, učiteljice in učitelji, dijakinje in dijaki, gospe in gospodje,

vesel sem, da lahko sodelujem na slovesnem odprtju investicije v šolsko telovadnico, multimedijsko učilnico in večnamensko predavalnico. Vesel iz več razlogov.

V teh čudnih časih, ko je več slabih in dobrih novic in ko se včasih trudimo, da bi našli samo slabe, je prijetno predajati namenu nekaj novega. Čeprav se o tem dosti ne piše, država veliko vlaga v kulturno, športno, znanstveno in šolsko infrastrukturo.

Obnovili smo kup gradov, pripravljamo se na investicijo v nov muzej, samo v Ljubljani vlagamo več kot 100 mio v znanstveno in visokošolsko infrastrukturo, v Planici nastaja sodoben nordijski center. Ta vlaganja, ne samo da izboljšujejo pogoje za delovanje slovenske pameti in ustvarjalnosti, ustvarjajo tudi delovna mesta in prispevajo h gospodarski rasti.

Gimnazije so vrh

Drugi razlog zaradi katerega sem vesel, da sem danes tukaj je, da je to vlaganje v gimnazijsko infrastrukturo. Gimnazije so špica vsakega srednješolskega sistema. So kraj, kjer zadnjič v istih klopeh sedijo bodoči intelektualci zelo različnih profilov. Iz gimnazije se spominjamo ljudi, ki jih potem cenimo vse življenje, od tukaj izvirajo trajna prijateljstva, prve, bivše, včasih celo trajne ljubezni. V gimnazijskih letih se srečujeta brezskrbnost, ki je značilna za otroštvo z vsem, kar lepega prinaša odraslost in vendar brez velikih skrbi in odgovornosti.

Na ministrstvu razumemo in cenimo vlogo in pomen gimnazij. Biti morajo odlične. Pritegniti morajo najboljše, kar pomeni, da ne morejo vpisovati vseh. Če naj bo gimnazija vrh srednješolske izobraževalne piramide, potem ne morejo vpisovati skoraj polovice vse mladine, morda tretjino ali celo manj. Samo tako bodo lahko vzdrževale vrhunski nivo.

Gimnazija Vič je ena izmed najboljših gimnazij. Ne samo glede na uspeh na maturi, tudi zaradi bogatih obšolskih dejavnosti, pa naj gre za kulturo (npr. Vičstock), izjemne športne dosežke posameznikov ali znanost, kjer v sodelovanju z okoliškimi inštituti dosegate svetovno odmevne rezultate.

K4

To delo mimo pouka je pomembno. Svet se spreminja. Tudi cilji izobraževalnega sistema se spreminjajo. Vedno manjši del vsega se boste naučili v šoli, vedno več nekje zunaj. Podatki, dejstva, letnice, formule … vse to se najde na internetu. OECD kot spretnosti, ki jih bomo potrebovali v 21. stoletju, identificira štiri k-kje: kreativnost, kolaboracijo, komunikacijo in kritično mišljenje. Tega se ne da poguglati, tega se ne da avtomatizirati, pri tem Powerpoint nič ne pomaga.

Rutinska pisarniška delovna mesta, ki so ostajala podpovprečnim gimnazijcem, izginjajo najhitreje. Tudi zato skušamo tistim, ki se danes vpisujejo v srednje šole dopovedati, da je veliko perspektive tudi v tehničnih srednjih šolah in v poklicnih šolah. Vi si boste svoj poklic seveda dokončno oblikovali v študiju. In tudi tukaj velja: perspektivo imajo ustvarjalna dela. V Evropi je na stotisoče praznih inženirskih delovnih mest, potreba po delih, ko človek skrbi ali sodeluje z drugim človekom, tudi ne bo odšla v Azijo, za rutinska pisarniška dela pa že imamo računalnike.

K5

In še en »K« je pomemben. Karakter, značaj. Tudi tega mora so-oblikovati šola, gimnazija še posebej. Prihodnji problemi človeštva niso toliko strokovne ali tehnične narave, kot so etične. Skrb za okolje, odnos do drugih živih bitij, strpnost do soljudi, solidarnost in pravičnost … vse to postajajo vedno bolj pomembni temelji s pomočjo katerih vrednotimo svet okrog sebe in ki morajo usmerjati tudi strokovno, znanstveno ali kulturno delo, ki se mu boste kot gimnazijci nekoč v bodočnosti posvetili.

Svet v katerega stopate je drugačen od sveta vaših staršev. Kaže, da se tisti razvoj, ko je stoletja vse samo raslo, šlo navzgor, ustavlja. In če ni rasti, se tudi zadolževati na račun prihodnosti ne moremo. Zato država skuša porabo prilagoditi možnostim. Žal kriči sredstva tudi za vaše izobraževanje. To delamo kar se da pazljivo, saj se zavedamo, da je dobra izobrazba največ, kar lahko država da svoji mladini. Zavedamo pa se tudi, da vam naša generacija ne more pustiti samo dolgov. Vse, kar si namreč danes sposodimo, bo moral nekdo vrniti. Tudi vi.

Ampak,

danes je čas, da se veselimo nove investicije. Zahvaljujem se vsem svojim sodelavcem, ki so bdeli nad projektom, zagnani ekipi na vaši gimnaziji, arhitektu in izvajalcem. Želim, da bi teh prostorih našli čim več športnih pa tudi kulturnih, umetniških in drugih intelektualnih užitkov.

In da bi tudi ta objekt nekaj prispeval k temu, da bodo gimnazijska leta, kot je nekdo rekel, najlepša leta vašega življenja.


20. januar 2013

Ni zarota, ljudje to hočejo!

When you’re young, you look at television and think, There’s a conspiracy. The networks have conspired to dumb us down. But when you get a little older, you realize that’s not true. The networks are in business to give people exactly what they want. That’s a far more depressing thought. Conspiracy is optimistic! You can shoot the bastards! We can have a revolution! But the networks are really in business to give people what they want. It’s the truth.
Steve Jobs v intervjuju za Wired, 1996.



07. januar 2013

Ko se lomijo osnovni zakoni človeške omike

vir: Delo
vir: Reporter
Grozota ... je resnična možnost človekovega življenja: resnična možnost takoj, ko se zlomijo osnovni zakoni človeške civilizacije in omike.*
Dolžnost vsakega je, da se grozoti, da se zlu, upre. S civilizacijo in omiko**. Z demokracijo in pravno državo.

* Vir? "Wisdom can sometimes be found in most peculiar places," mi je nekdo napisal v podarjeno knjigo, ki je sam gotovo ne bi kupil. Koristno je biti izpostavljen informacijam, ki jih ne bi iskal. Poguglajte za vir na lastno odgovornost.

** Glede na odzive (na ta zapis) na tviterju moram dodati, da etiketiranja ljudi z zombiji ne štejem za posebej omikano. Kar je pa na slikah, pa lomi človeško civilizacijo in omiko.


04. januar 2013

Politizacija vpisa (2)

Pravijo, da zganjamo kulturno revolucijo, usmerjeno izobraževanje in družbeni inženiring tudi pri vpisu v srednje šole. Proti populizmu se je težko boriti z dejstvi, a poskusimo.

Prvi diagram kaže, kako se je v Sloveniji po osamosvojitvi večal delež otrok, ki naj bi bili po mnenju kreatorjev šolske politke sposobni gimnazijskega nivoja srednje šole. "Usmerjeno izobraževanje" in "družbeni inženiring" te vlade je v zlomu črtice na skrajni desni, med modrim in vijoličnim poljem, ki delež vpisnih mest za gimnazijce vrača, nezaslišeno, v leto 2011/2012!

Resničen "družbeni inženiring" se je dogajal predvsem med leti 1997 in 2004. Poglejte, kako je zrasel delež vpisa v gimnazije v tem odbodbju!


Bolj zgovoren pa je naslednji graf, ki prikazuje absolutne številke vpisnih mest. Demografski padec so od leta 1998 dalje je skoraj v celoti prevzele srednje in nižje poklicne šole, gimnazije in srednje tehnične šole pa so ostale približno enako polne. Naše "usmerjeno izobraževanje" in "družbeni inženiring" se kaže v lomu črte med zelenim in rdečim poljem med leti 12/13 in 13/14, ki nekoliko odpre možnosti vpisa v srednje poklicno izobraževanje.

"Družbenega inženiringa" v zvezi z črto, ki prikazuje vpisna mesta v gimnazije (med modrim in vijoličastim poljem spodaj), niti s povečevalnim steklom ni zaznati.


Namesto desetin kritičnih in žaljivih kolumen, bi lahko kdo preveril podatke in opazil, da smo naredili normalen, prav nič radikalen korak, ki upošteva demografijo enako za vse vrste izobraževanja.

Kot smo ugotavljali oni dan v Kočevju: poklicno izboraženi mladi so iskani, tudi poklici so vedno bolj visokotehnološki in zaslužki niso slabi. Rutinska dela belih ovratnikov, pri katerih pristanejo slabši gimnazijci, izginjajo najhitreje.

PS. Medije, ki bi povzemali zapis na blogu prosim, da so toliko fair, da vključijo povezavo na original, kjer so slike, ki povedo največ.

03. januar 2013

Politizacija vpisa

Pred prazniki je nastal velik halo, ker je ministrstvo univerze pozvalo, da ponovno pretehtajo število vpisnih mest. In še kar traja, ker je pač treba vzdrževati napetost in voljo do demonstriranja.

Soglasje k omejitvam vpisa skladno z 41. členom ZVIS daje vlada. Že dolgo. Če se z univerzami ne bi skušali uskladiti, bi nas napadli, da delamo na skrivaj, zdaj, ko se poskušamo, nas sprašujejo po zakonski podlagi. Karkoli ministrstvo ukrene, razen da redno nakazuje denar, je s strani gorečih podpornikov prejšnjega predsednika* predstavljeno kot nekaj nezaslišanega.

V našem predlogu ne moremo govoriti o resnih omejitvah, saj:
  • je tudi po vladnem predlogu vpisnih mest več, kot je 19 let stare mladine. Vsak, 100% generacije, se lahko kam vpiše. A je to kakšna omejitev? V Švici, ki ni tako bogata kot Slovenija, študira manj kot 30% generacije.
  • je vpisnih mest za vsako fakulteto posebej več, kot se jih tipično vpisuje v drugi letnik. Torej je mest za take, ki bodo študirali, tudi dovolj.
  • je Slovenija med prvimi, ko gre za to, kakšen delež generacije vpisuje, in med zadnjimi v statistiki, koliko jih diplomira. O tem sem pisal nekaj mesecev nazaj
  • saj rektorji kar naprej tožijo o slabem razmerju med učitelji in študenti.
Skratka, tudi po vladnem predlogu ne gre za nikakršne resne omejitve, gre zgolj za signal mladim, za sporočilo, kje se vladi zdi, da v prihodnje bo delo in kje ga ne bo. Ampak celo to jim je preveč.

Vladne predloge omejitve vpisa prikazujejo kot "usmerjeno izobraževanje" in uporabljajo na prvi pogled neoliberalne argumente. Pritožujejo se, "da oblast bolje od konkretnega posameznika – ali skupin posameznikov in posameznih družbenih podsistemov - ve, kaj je dobro zanj samega in za državo.« Ampak v isti sapi pa državi svetujejo, da odvzame vse koncesije in prikrajša "konkretne posameznike" za možnost izbire med eno in drugo fakulteto. Dvolično.

Na ministrstu smo seveda naredili analizo zaposljivosti in preverili stanje na trgu dela. Ničesar pa ne vemo o tem, na kakšnih študijah temeljijo omejitve vpisa, ki jih predlagajo univerze.

Da ne zganjamo nobene revolucije, najbolje pokaže slika, ki prikazuje gibanje vpisnih mest v zadnjih letih. Letos nadaljujemo v podobnem trendu kot lani, le padanje mest na tehniki, naravoslovju, medicini, računalništvu ... želimo ustaviti. Lani ni bilo o tem v tisku niti vestičke. Je bila pač neka druga vlada in drug minister. Letos gre pa "Turk z mesarico nad humanistiko".

Ja, vpis politizirajo, ampak tega ne počne vlada.


* Podpora tej ali oni politiki je seveda demokratična pravica vsakega posameznika in/ali institucije. Navajam pa jo zgolj zato, ker se nekateri hkrati radi prikazujejo kot nepolitična, civilnodružbena stroka.