petek, 26. september 2008

Ekosocialno elektrogospodarstvo?

V današnjem tisku beremo o čudaškem predlogu, da naj bi elektrogospodarstva uvedla diferencirane cene električne energije za gospodinjstva glede na njihovo porabo:

Zaradi uvedbe petstopenjskega progresivnega načina obračuna se višina podražitev za posameznega odjemalca spreminja z višino njegove povprečne dnevne porabe. Prvi razred s faktorjem cene energije ena pomeni porabo do šest kWh dnevne porabe, drugi razred (faktor 1,1) dnevno porabo nad šest do vključno 12 kWh, tretji razred (faktor 1,3) nad 12 do vključno 18 kWh, četrti razred (faktor 1,5) nad 18 do vključno 24 kWh dnevne porabe in peti razred (faktor dva) nad 24 kWh dnevne porabe.

Kot so navedli, se bo 20 odstotkom gospodinjskih odjemalcev končni račun podražil do štiri odstotke (povprečno en evro na odjemalca mesečno), 27 odstotkom do pet odstotkov (povprečno 1,34 evra) oz. skupaj 47 odstotkom do pet odstotkov (povprečno 1,2 evra). 32 odstotkom se bo račun podražil do 10 odstotkov (povprečno 2,62 evra), 11 odstotkom do 15 odstotkov (povprečno pet evrov mesečno), štirim odstotkom do 20 odstotkov (povprečno 8,83 evra), dvema odstotkoma do 25 odstotkov (povprečno 16,75 evra), dvema odstotkoma do 30 odstotkov (povprečno 22 evrov) in dvema odstotkom nad 30 odstotkov (povprečno 36,1 evra).

Po domače povedano, gospodinjstva, ki porabijo malo elektrike, jo bodo še naprej dobivala razmeroma poceni, gospodinjstva, ki jo porabijo več, pa jo bodo plačevala dražje. Idejo diferenciranih cen nam poskušajo prodati kot ukrep, s katerim bi zmanjšali porabo elektrike na "socialno pravičen" in "ekološki" način. Ampak zavajajo. Gre samo zato, kako skubiti gos, da leti okrog čim manj perja.

Ukrep ni socialen. Elektrika se ne bo dražila glede na socialni status plačnikov, ampak glede na porabo. Tudi sicer ni nobenega razloga, da bi revni dobivali elektriko ceneje, ker imamo za blaženje revščine druge mehanizme. Če cene stvari diferenciramo glede na različne dohodke ljudi, potem je nesmiselno, da sploh imamo različne plače. Kaj bo naslednji korak: prvih 20 litrov bencina po 1 EUR/liter, drugih 20 po 2? Boni za bencin? Za olje? Za sladkor in moko? Na bone poceni, na prostem trgu drago? Kuba, Severna Koreja, Slovenija?

Ukrep ni ekološki. Ekološko je, da je cena za onesnaževanje enaka, ne glede na to, ali onesnažuje veliko ali majhno gospodinjstvo. Ne glede na to, ali se elektrika porabi za ogrevanje ali za televizijo. Včasih je bolj ekološko, da se grejemo na elektriko, s pomočjo toplotne črpalke, na poceni nočni tok, kot pa da kurimo olje ali premog. Izkrivljanje trga še nikoli ni prineslo nič dobrega. Najbolj ekološko bi bilo, da bi cena elektrike odražala ekonomski strošek te elektrike. Ekonomska cena elekrike bi (1) spodbujala investicije v nove energetske objekte in (2) motivirala za nižjo porabo.

Ukrep ni pravičen. Zakaj bi npr. hiša, kjer živita dve generaciji na enem priključku plačevala elektriko dražje, kot sosedi, ki jo sicer porabijo enako, imajo pa dva števca, za vsako nadstropje posebej. Zakaj bi družina, v kateri živi 6 ljudi in se temu primerno tudi umivajo, perejo in kuhajo, plačevali elektriko dražje, kot tri družine po dve osebi, ki jo sicer, na osebo, porabijo natanko isto.

Ukrep je čudaški. To je nekako tako, kot da bi v gostilni prvi zrezek dobili za 10EUR, naslednjega pa ne tudi za 10 ampak za 20EUR. Kot da bi vas prvi vrček piva stal 2EUR, naslednji pa 3EUR. In v obeh primerih bi vam to država zaračunala z izgovorom, da skrbi za vaše zdravje. Ampak v resnici bi jo zanimalo samo, kako na družbeno sprejemljiv način povečati cene. In po možnosti tako, da kaka finančna telovadba pokaže čim manjši vpliv na inflacijo.

Alternativa

Elektropodjetja bi naredila nekaj pametnega, če bi začela uvajati pametna omrežja, pametne uporabnike in možnost dinamičnega zaračunavanja elektrike. To deluje nekako tako, da je vaš električni števec on-line povezan z elektrogospodarstvom in števec ve, koliko elektrika stane v danem trenutku. Do te informacije ima dostop tudi npr. pomivalni stroj, hladilnik, pralni stroj, ki se vklopijo takrat, ko je elektrike na trgu dovolj oz. ob njih gori rdeča lučka, kadar je elektrika zelo draga. Taka rešitev pa seveda zahteva kaj več od popravka programa, ki tiska položnice.

Preberite še