Vesel nisem, sekiram se pa tudi ne

K volitvam sem prispeval svoje delo v zadnjem letu in pol ter razvojni del programa SDS. S tem, kako sem nastavil zadeve v Službi vlade za razvoj sem zadovoljen: od sveta za konkurenčnost, lizbonske strategije, do trajnostnega razvoja in OECDja. O predsedovanju se zanesem na pohvale iz tujine. Sekiram se ne zato, ker je bil vpliv programa na izid volitev minimalen, tistega dela, ki govori o razvoju, pa še posebej. In ta program je dober, Slovenija bi morala v tej smeri naprej.

Žalosten sem, ker verjamem, da je bil program dober, ni pa prepričal ljudi. Kljub temu Slovenija mora nadaljevati v smeri, ki jo je z reformami vendarle začrtala ta vlada. Se vmes sicer malo ustrašila, programsko pa pred volitvami vendarle edina jasno in naravnost povedala, da je pogoj za blagostaje gospodarska rast, za rast pa konkurenčno gospodarstvo in za konkurenčnost ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost.

To je smer,

• ki umik države iz gospodarstva razume tako, da država pusti gospodarstvu več denarja, da samo odloča, kaj z njim; umik iz podjetij je v primerjavi s tem kozmetika.
  
• ki prizna, da če je država slab gospodar v gospodarstvu, tudi pri raznih javnih storitvah ne more sama od sebe briljirati;
• ki podjetne ljudi nosi na rokah, da bodo ustvarili novo storitev, izdelek in s tako odprli delovno mesto;
• ki daje podjetnikom možnost, da iz trga delovne sile pripeljejo prave ljudi na prava mesta, da dobre plačajo bolj, slabe delavce pa manj;
• ki se zaveda, da dodana vrednost pride z ustvarjalnostjo in inovativnostjo, ki jo podjetno pretopimo v zaslužek in dobiček;
• ki se zaveda dolžnosti, da skrbi za konkurenco, red, plačevanje računov in spoštovanje zakonov, ker sicer na trgu ne zmaguje najboljši, ampak tisti, ki najbolje krši pravila.

Sicer pa čestitam Ropu in Kumru, ki sta me v Šiški premagala.