6.9.08

Ena prekleta misel za drugo

Včasih ti pride nasproti knjiga, ki je gotovo nikoli ne bi iskal. In te zadane.

Ko sem se zadnjič v neki knjigarni ognil dolgim policam poduhovljenega branja, mi je v roke skočila knjiga "Echart Tolle: A New Earth". Za razliko od poplave literature za ljudi, ki se iščejo v "frekvencah", "energijah", "svetlobi", žitnih krogih, vesoljcih in vsej drugi navlaki, Tolle ne prihaja v nasprotje ne z zdravo pametjo ne z znanostjo in ima kljub temu (ali pa prav zato) kaj povedati.

Po njegovem sta v nas dve entiteti - ena je ego (hrani se predvsem s tem, da imamo prav) in bolečnež (pain body), ki se hrani se s tem, da trpimo. In piše, da bo svet drugačen, nov, ko ju bomo spregledali.

Veliko vzporednic je s Heideggerjevo mislijo:
When you don’t cover up the world with words and labels, a sense of the miraculous returns to your life that was lost a long time ago when humanity, instead of using thought, became possessed by thought. A depth returns to your life. Things regain their newness, their freshness. And the greatest miracle is the experiencing of your essential self as prior to any words, thoughts, mental labels, and images. For this to happen, you need to disentangle your sense of I, of Beingness, from all the things it has become mixed up with, that is to say, identified with. That disentanglement is what this book is about.
O potrošniški družbi:
The people in the advertising industry know very well that in order to sell things that people don’t really need, they must convince them that those things will add something to how they see themselves or are seen by others; in other words, add something to their sense of self.
... in da deluje, ker ne deluje:
Paradoxically, what keeps the so­ called consumer society going is the
fact that trying to find yourself through things doesn’t work: The ego satisfaction is short­lived and so you keep looking for more, keep buying, keep consuming.
Ampak če ste kot nasprotnik materializma ob branju zgornjega že začeli postajati ponosni nase, pozor. Tudi to je bil zgolj vaš ego. Namreč:
Renunciation of possessions, however, will not automatically free you of the ego. It will attempt to ensure its survival by finding something else to identify with, for example, a mental image of yourself as someone who has transcended all interest in material possessions and is therefore superior, is more spiritual than others. There are people who have renounced all possessions but have a bigger ego than some millionaires.
In s čem se ego hrani:
There is nothing that strengthens the ego more than being right. Being right is identification with a mental position – a perspective, an opinion, a
judgment, a story. For you to be right, of course, you need someone else to be wrong, and so the ego loves to make wrong in order to be right. In other
words: you need to make others wrong in order to get a stronger sense of who you are.
Ali ni torej bloganje in komentiranje eno samo bildanje ega? Bloganje o zgodbah, o prepričanjih? Da o politiki ne govorimo. Blogarji, kaj menite?
The stronger the ego in you, the more likely it is that in your perception other people are the main source of problems in your life.
O Resnici in resnici:
The Catholic and other churches are actually correct when they identify relativism, the belief that there is no absolute truth to guide human behavior, as one of the evils of our times ...
... toda prebrati je treba do konca:
... but you won't find absolute truth if you look for it where it cannot be found: in doctrines, ideologies, sets of rules, or stories.
O racionalni misli kot navlaki:
Most people's lives are cluttered up with things: material things, things to do, things to think about. Their lives are like the history of humanity, which Winston Churchill defined as “one damn thing after another.” Their minds are filled up with the clutter of thoughts one thought after another.
Res, ena prekleta misel za drugo. Tole pa je primeren sklepni citat za čas volilne kampanje:
Most of the people who are in positions of power in this world, such as politicians, TV personalities, business as a well as religious leaders, are completely identified with their role, with a few notable exceptions. They may be considered VIPs, but they are no more than unconscious players in the egoic game, a game that looks so important yet is ultimately devoid of true purpose. It is, in the words of Shakespeare, “a tale told by an idiot, full of sound and fury, signifying nothing.” Amazingly, Shakespeare arrived at this conclusion without having the benefit of television.
Kdaj je že naslednje soočenje? Kdo so igralci svojih vlog in kdo so izjeme? Kdaj sem jaz igralec vloge in kdaj izjema?

14 x komentirano:

HUMBERT MOROCCO HUMBER pravi ...

Zadnjič ste podprli človeka, ki svoj politični program gradi na vztrajanju pri odvzemu državljanstva izbrisanim.
Zdaj hočete izbrisati svoj Ego.
Jutri boste hoteli napisati knjigo, zasaditi drevo in zaploditi otroka.
Pojutrišnjem boste prah, veter,
Črni peter.

MC pravi ...

Tole je pa definitivno za prebrat. Hvala za opozorilo.

Žiga Turk pravi ...

Humbert, namesto da vam odgovarjam, grem že kar zdaj zasaditi drevo.

maco pravi ...

Blogerji so po moje manj egoti od ostalih. Če jih primerjam s 'čefurji' z napinpanimi golfi, kjer ti subkultura bilda ego, ti pri bloganju subkultura ego zbija. Soočenje, spoštovanje in deljenje idej so same lastnosti, ki jih blog mora imeti, če hoče biti bran. Egoistični blogerji so po moje zato izumirjajoča vrsta.

Zato pa vi kot 'politik z blogom' izstopate in ste mi všeč. Svoje delo opravljate manj egoistično in zelo očitno iz drugih vzgibov kot nek drug povprečen politik. Upam, da bo v prvih vrstah čedalje več vam podobnih, kot pravite v citatu knjige 'svetlih izjem'.

Arbiter_universale pravi ...

Tukaj Arbiter_universale,

dragi moj minister.
To poskušam JAZ dopovedati ljudem že kakšno leto in me vedno znova zrušijo, ker hočejo imeti prav in hočejo, da bi se jaz motil.
Si vedel, da je vse kar te obdaja navadna igrica moči in da bi brez občutka pripadnosti tej igrici in ljubezni do tistih, ki igrajo po tvoji podobi, končal v grobu ali pa v norišnici(ali po kmečko-občutka ega)? Seveda nisi vedel, ker nisi dal skozi določenih reči, ki dajejo uvid.

Bodi vesel, ker si vesel. Namreč ne veš zakaj si vesel in od kod vse to kar daje varnost in občutek polnosti.
Polnost je ego in ego je nujen za preživetje. Velik ego še ne pomeni nekaj slabega. Slab je lažni ego, lažni self in lažna zavestna blodnja o veličini.
Tako pravijo psihologi in jaz jim verjamem, ker nekaj vem o teh stvareh, predvsem pa čutim.

LP,Arbi

Arbiter_universale pravi ...

Glej Turčina (apeliram na otroka v tebi, hihi, ki je zvedav za kravato ministra).

Odvisno je kako se počutiš, ko sprašuješ komu služiš?
Če se ti zdi, da je tvoja "igra" prazna igra brez smisla, kot se zdi piscu te še ene novodobne blodnje, potem si prazen in brez smisla.
Če pa vidiš v svojem delu vrednost, potem pa si na pravi poti, da začutiš še kaj več, kot plačo v žepu.

Preproste so reči veš.
Zelo zelo preproste in tako hudičevo težko se je prebiti do njih skozi šume veličine, moči, priznanja, varnosti.
Veličina in moč sta sinonima za varnost.
Močan ego je sinonim za ljubezen in pravo smer. Smer v vrednoto.
Ni vsaka politika slaba politika. Ni vsak smetar slab smetar. Ni vsak milijonar slab milijonar in ni vsak showbussiness slab showbussiness in enako potrošništvo in reklama.
Važna je le polnost v prsih in občutek, da delamo prav.
Ali imaš ta občutek?

LP,Arbi

Arbiter_universale pravi ...

Ste videli kako vas skrivaj občuduje Majda Širca?
Lepo je to. Lepo je brati, kako se ljudje zbližujejo, kako iščejo sorodne duše in kako izkazujejo ljubezen drug drugemu.
Nič ne more preprečiti ljudem, da ne bi iskali svojih zaveznikov, svoje življenjske osi, svoje vpetosti v sistem, svoje varnosti in polnosti.

Temu se reče ego in to ni slabo.
Redko kdo na svetu zares razume in čuti kaj se skriva za besedo ego.
Redko kdo vidi, da je ego dober in da ni potrebno nič presegati kar se tega tiče, ampak le krepiti vrednote, ki jih pazljivo izberemo.
Ego je ljubezen, je humanost, je zbliževanje in je instrument, ki so ga izumili sesalci širše gledano sebi v korist.
Vsaka žival, ki sesa mleko, ima ego.

LP,Arbi

Arbiter_universale pravi ...

Poglej tole in potem skrbno preišči svoje srce in se vprašaj : kje sem jaz? Zakaj sem tukaj? Kam grem? Sem vreden? Sem moralen? Kaj jaz delam?

http://www.youtube.com/watch?v=5GT7q34hhWU

in videl boš, da ni pomembno ali rečeš sebi Ego ali rečeš Ne ego in ali nekdo reče, da je Ego shit in da je vse skupaj okoli tebe laž in podobno.
Videl boš kje si.
To pa ni tako slabo dragi moj.

LP,Arbi

Arbiter_universale pravi ...

Ste se le hoteli pohvaliti, da berete zelo učeno knjigo ali ste hoteli zares podeliti modrost z nami?
To pa je najtežje vprašanje na katerega morate najti odgovor.
Ne verjamete?
Pol pa nič. Niste edini. Hihi

LP,Arbi

Arbiter_universale pravi ...

Videl boš, da si del aparata, ki kupuje Patrie, del aparata, ki je v Natu, del aparata, ki ne ubija vedno zato, ker ni druge izbire.

Lahko zares duhovno napreduješ, če si del tega aparata? Ali si lahko le pesek mečeš v oči?

LP,Arbi

Arbiter_universale pravi ...

Če ste si vzeli sekundo časa, da ste odgovorili humbertu, potem si prosim vzemite še 2 sekundi zame. Blogi niso samo za monologe ampak tudi za dialoge.
Kaj mislite, ali lahko človek duhovno napreduje, če je del vlade? Lahko napreduje z ukazovanjem ali ne more? In zakaj more ali ne more?
To so zanimiva vprašanja in mislim, da so naslovljena na pravo osebo.

LP,Arbi

Žiga Turk pravi ...

Maco, hvala ... glede izjem, v nedeljo bo priložnost. Vsak jih seveda vidi drugje.

Arbi, večinoma ste lepo napisali, vsaj v prvih komentarjih. Ampak tista, če sem se hotel zgolj pohvaliti, da sem prebral učeno knjigo, je pa malo mimo. Tudi Tolleju bi se dalo očitati, da je knjigo napisal zgolj zato, da se je pokazal, da je pameten. Nekateri radi delijo svoje znanje. Morda sem tudi zato profesor.

Povsod se da "napredovati". Vladanje ni ovira. Kvečjemu obratno. Človek napreduje, ko se srečuje z izzivi, ne pa, ko je največji izziv, da si utrga banano iz drevesa.

Oprostite za počasen odgovor. Kljub vsemu napredku znanosti in tehnike ima dan še zmeraj samo 24 ur.

Arbiter_universale pravi ...

Vseeno ne bodite preveč prepričani, da samo radi delite znanje. Vsak od nas ima v sebi enega malega narciska, ki ga mora ves čas na uzdi držati.
Nihče ni imun na moč. Ne gre za to, da bi jaz tukaj vas izzival, kot človeka na oblasti. Sem izzval že vse mogoče ljudi in mnogi so padli na izpitu. Padli so, ker v meni niso našli nobene resne grožnje, kljub temu, da so jo našli. To pa je zelo zanimiv fenomen.
Je bila grožnja, skočili so v luft, hkrati pa so vedeli, da Arbi pa le nič ne more zares. Pravzaprav res nič ne more zares, kar nima nobene zveze z mojim družbenim položajem, ampak z mojo moralo.
Jaz se tudi strinjam s tem, da vladanje ni ovira za rast. Mora pa biti modro vladanje.
Niste padli na izpitu. Hihi

LP,Arbi

Goran pravi ...

Se pozna ponavadi, če je nekdo univerzitetni profesor. Je že potrebno pol človeka, da pride tako daleč. Drugo polovico pa nikoli ne dopolni sem slišal praviti.
Vedno kaj ostane.

LP,Arbi