torek, 17. februar 2015

Neoliberalni boarding (FP)

Na večini Adrijinih letov dlje časa kot sam let traja vožnja z avtobusom do letala, vkrcavanje na letelo in izkrcavanje iz letala. Precej rezerve je pri času, ki je potreben, da potniki napolnijo in izpraznijo letalo. To sicer ne bo rešilo podjetja pred bankrotom, ampak plačljive kavice ga tudi ne bodo. Lahko pa nam potnikom prihrani kako minuto.

Spodnje ideje veljajo za Canadaire, ki imajo po 2+2 sedeža v vrsti, bi se jih pa smiselno dalo uporabiti tudi za "velikanski" Airbus 219, ki ima sedeže postavljene v razporedu 3+3.

Diagnoza

Čas se izgublja zato, ker čakamo ljudi, da se slečejo in spakirajo prtljago na polico (in obratno). Za vsakim, ki to dela, čaka množica, ki bi rada mimo njega. Množica čaka vsakega posebej, da se bo usedel, ali da bo vstal.

Vkrcanje

Najprej bi se morali vkrcati tisti, ki sedijo pri oknu. V poljubnem vrstnem redu. Če kdo sedi bolj zadaj, se mu, med tem, ko se slačite in trpate prtljago v prtljažne police, umaknite med sedeže, da gre mimo. Ker se krcajo samo tisti, ki sedijo pri oknu, tam prostor bo. Ko se kasneje krcajo tisti, ki sedijo na prehodu, se lahko umaknejo na prostor pred svojim sedežem.

Izkrcanje

Ko je letalo parkirano, naj vstanejo, poberejo svojo prtljago in obleko tisti, ki so sedeli ob prehodu. In pripravljeni čakajo, da se vrata letala odprejo. Da dostavijo ročno prtljago. Potem vsi ti zapustijo letalo.

Če je za vami nekdo, ki je pripravljen, da gre ven, se mu ne vrivajte, ne iščite svoje prtljage, vrečke z nakupi, šala.

Ne izkoriščajte tistega njegovega predsodka, ki gre nekako tako:
če se že vozim z letalom sodim med Oberezehntausende, kupijem v Duty Free in Victoria's Secret in lahko galantno, socialno čuteče in tolerantno dam prednost tistim, ki so sedeli pred menoj, čeprav bo še dolgo minuto trajalo, preden bodo pripravljeni za izhod. Nisem eden tistih, ki se prešvicani vozijo v LLPju in se v dog-eat dog hočejo prvi in preko trupel prekomolčiti do vrat. I am a bigger man than that!
Ne izkoriščajte tega!

Po tem, ko letalo zapustijo vsi potniki iz prehoda, naj isto ponovijo tisti, ki so sedeli ob oknu. Če ste potovali v paru, se počakajte v letališki zgradbi. Ali na avtobusu. Boste vsaj malo zadihali.

Skratka

Vse bi potekalo dosti boljše, če bi ljudje mislili samo nase. Če bi prevladovala racionalna sebičnost tistih, ki so pripravljeni na izkrcanje in ne solidarnost s tistimi, ki še niso. Tudi zadnji potnik, najbolj depreviligirana žrtev nepravičnega checking sistema iz sedeža 22F (pri WCju), bi letalo zapustil hitreje kot ga zdaj.

Preberite še