Zares o popularizaciji znanosti
V tem zapisu boste našli pismo, ki mi ga je poslal poslanec dr. Gantar (objavljeno z dovoljenjem) in moj odgovor. To je eden prvih primerov, da formalno politično korespondenco prenašamo v blogosfero, tema pa je primerna, saj me dr. Gantar poziva k javnemu odgovoru. Zakaj pa ne na blogu.
Spoštovani gospod minister,
Z veliko pozornostjo spremljam vaše delo in dejavnost službe za razvoj pri usklajevanju razvojnih projektov, ki si jih je vlada zastavila, in za uresničevanje ciljev, ki smo jih zapisali v različnih razvojnih dokumentih, predvsem pa v strategiji razvoja Republike Slovenije. Če prav razumem, so vaša prizadevanja, včasih bolj, včasih pa manj uspešno usmerjena tudi v promoviranje in pospeševanje vloge znanja in znanosti v družbi in v razvoju nasploh. V ta okvir sodi tudi promocija in popularizacija znanosti in znanstvene radovednosti med mladimi in sploh v civilni družbi, tudi s spodbujanjem in podpiranjem projektov kot je Hiša eksperimentov in druge pobude za razširjanje znanstvene radovednosti.
Gospod minister, verjetno vam ni ušlo poročanje medijev v zadnjih dneh (npr. Mladina št. 29, 21. julija 2007), ki so razkrili očitno klientelističen in politično pristranski način razdeljevanja javnih sredstev za promocijo znanosti na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Gotovo se boste strinjali, da pomeni takšen način razdeljevanja sredstev po političnih merilih in ne po doseženih referencah hud udarec za popularizacijo znanosti. Nauk te zgodbe je namreč dovolj jasen: ni pomembno, če si inovativen, dober ali uspešen pri popularizaciji znanosti, pomembno je samo, da imaš dobre politične zveze z ministrom ali njegovimi ožjimi sodelavci in denar za dvomljive projekte bo zagotovljen!
Gospod minister, pričakujem, da se boste z vso svojo avtoriteto in strokovnostjo uprli takšnim praksam razdeljevanja javnih sredstev, saj izničujejo tudi vaše delo in prizadevanja, v družbi pa ustvarjajo prepričanje, da se nagrajuje politična lojalnost in ne ustvarjalnost. Pričakujem tudi, da boste javnost obvestili o vaših pobudah in predlogih, da se takšna praksa pri razdeljevanju javnih sredstev ne bo več ponavljala.
Lep pozdrav,
dr. Pavel Gantar
poslanec NP PS Zares
in član odbora DZ za visoko šolstvo,znanost in tehnologijo
Spoštovani gospod poslanec, cenjeni kolega,
veseli me, da spremljate delo Službe vlade za razvoj, kot sem povedal že na predstavitvi razvoj ni naš ali vaš ampak je skupen, v dobro vseh državljanov. Res je, da imata znanost in tehnologija pomembno mesto v slovenskih in evropskih razvojnih dokumentih. Verjamemo, da prihodnost temelji na inovativnih in ustvarjalnih, da jih moramo torej čim več in tiste čim boljše navdušiti za tako kariero.
Znanost je torej treba promovirati in program promocije znanosti, kot ga je zastavilo MVZT za leto 2007 predvideva pomoč pri organizaciji dogodkov ter pri delu z mladimi z raznimi oblikami sofinanciranja. Razpis, na katerega me opozarjate, je eden od tistih, ki sledi zastavljenemu programu.
Služba vlade za razvoj poskuša po svojih najboljših močeh spremljati dokumente v vladni proceduri in slediti njihovo razvojno naravnanost. Podpiramo povečanje proračunskih sredstev za raziskave in razvoj in izpolnjevanje lizbonskih ciljev. Ni pa poslanstvo naše službe, da bi preverjali vsak razpis vsakega ministrstva. Na svojem področju dela, prevsem v zvezi s projekti iz reNRP SVR vztrajno in dosledno zagovarjamo načela konkurenčnosti, odprtosti in transparentnosti.
Razmeroma dobro poznam sistem ocenjevanja in izbire projektov, ki jih MVZT oz. država financira skozi ARRS in lahko zagotovim, da je v tem mandatu v sistem vgrajena tako ostra meja od med ocenjevanjem (ki je kar se le da strokovno) in financiranjem (ki ga na koncu le potrdijo ljudje imenovani s strani politike), da možnosti zlorab s strani politike ni. Celo huje, organi odločanja praktično ne morejo popraviti niti očitnih napak, ki so jih zagrešili ocenjevalci, tako nizka je stopnja zaupanja in vpliva od politike imenovanih ljudi. Sam bi si želel sistem, kjer bi v ljudi malo bolj zaupali, tudi če jih je imenovala tako imenovana politika. Ti ljudje namreč za svoje odločitve nosijo politično odgovornost, "strokovnjaki" pa so odgovorni bolj ali manj zgolj svoji vesti.
Nimam torej podatkov, da bi na MVZT sistemsko prihajalo nepravilnih praks pri razdeljevanju javnih sredstev, nasprotno, prejšnji odstavek kaže na to, da se velika večina sredstev za znanost deli morda na celo preveč papeški način. Hiter odziv javnosti in medijev, dostopnost ključnih podatkov v tem konkretnem primeru, in tudi siceršnja transparentnost dela MVZT, pa kaže, da gre najverjetneje za izjemo, ne pa za vzorec. Če pa razpolagate s še kakimi drugimi razpisi, ki bi sodili v isti način obnašanja, pa vas prosim za podatke. Obtožbe, da se "nagrajuje politična lojalnost" (kontinuirano) so hude in vredne natančne preučitve.
V tem konkretnem primeru, kjer so se zgodile strokovne napake, ki jim je celo težko pripisati politično ozadje, pa se je pokazalo, da sistem javnosti odločanja, dostopnosti podatkov in nadzora deluje, zato ne vidim možnosti za kakšne posebne pobude in predloge.
Dovolite mi, da na rob temu primeru dodam, da je učinek tovrstne promocije znanosti skozi razpise razmeroma omejen. Za promocijo znanosti največ naredimo s tem, da imajo znanost in znanstveniki v družbi primerno mesto, da se cenijo strokovne, racionalne odločitve, kresanje argumentov, strpna razprava. Nestrpne diskusije med znanstveniki, politiziranje vprašanj, ki so strokovne narave, uvrščanje znanstvenikov v politične opcije, da bi laže prodrli s svojo idejo, nizka kultura dialoga med znanstveniki, ki bi vendarle morali biti elita nekega naroda, so tudi hud udarec za ugled znanosti in znanstvenikov.
Veliko dvigovanje prahu v tem konkretnem primeru je po mojem skromnem mnenju za promocijo znanosti naredilo več škode, kot bo koristi od sredstev iz razpisa. To pa seveda ne pomeni, da na nepravilnosti ni potrebno odločno opozarjati. Tudi dejstvo, da je za časopise in revije bolj zanimiv nek morebiten eksces pri dodeljevanju proračunskega denarja, kot pa, da bi se na naslovnico kdaj prebil kak pozitiven znanstven dosežek, kažejo, kako zelo moramo vsi skupaj na tem še delati.
dr. Žiga Turk, minister
Služba vlade za razvoj
Piše 
15 x komentirano:
Preden bo Gantar začel kaj koristnega delati, se bo moral še malo učiti. Morda bi se raje kot s politiko več ukvarjal s pedagoškim delom: slušatelji pri njegovih predmetih izjemno sovražijo njegovega asistenta. Ne vem, ali Gantar to ve oziroma ali se za to sploh kaj briga.
Če me je ob nedavnem vzbuhu nezadovoljstva zaradi nepreračunljive sprostitve Osnutka visokošolskega zakona, ki je kasneje dobila vse farsične oblike odziva: od užaljenosti avtorjev, preko slabo argumentiranega odziva Rektorske konference, degradacije dokumenta do ravni »no paper« in do umika osnutka, zadeva zelo razburila, me je tokratni Razpis o katerem teče beseda adrenalinsko vzburil vsaj do enake mere.
Zato naj se nekoliko bolj posvetim Vašemu razmišljanju, morda bom nekoliko nekorektno uporabil metodo seciranja posameznih delov teksta. Pa kot rečeno, predvsem zato, ker sem za stvar populariziranja znanosti med mladimi izrazito ogret (ne nazadnje skušam s sicer skromnim osebnim prispevkom tudi ves čas delovati v tej smeri).
Naj za Vami ponovim pomembno sporočilo Vašega pisma (poslej cit. ŽT): »…da prihodnost temelji na inovativnih in ustvarjalnih, da jih moramo torej čim več in tiste čim boljše navdušiti za tako kariero« in skušajmo ga trdno obdržati v mislih ob nadaljnji razpravi.
Promociji znanosti po vertikali mladih gre izjemen pomen, tu imamo dovolj vzorcev ravnanja v tujini in naša politika se pravilno zgleduje po njih, cit. ŽT: »…MVZT za leto 2007 predvideva pomoč pri organizaciji dogodkov ter pri delu z mladimi z raznimi oblikami sofinanciranja.«
Aktivnost je seveda izrazito medresorska in tako je vpletenost Vašega resorja razumljiva, še bolje, nujna; kar tudi sami potrjujete, cit. ŽT: »Služba vlade za razvoj poskuša po svojih najboljših močeh spremljati dokumente v vladni proceduri in slediti njihovo razvojno naravnanost.« To pričakovanje izraža tudi pismo poslanca Gantarja. Ne razumem pa, da kljub temu, da, cit. ŽT: »Podpiramo povečanje proračunskih sredstev za raziskave in razvoj in izpolnjevanje lizbonskih ciljev...« takoj nato po nepotrebnem omejujete svoj interes in Vas modalitete ne zanimajo več. Prav to bi namreč pričakoval pa čeprav to ne gre nujno po poti Vašega razumljivega omejevanja, cit. ŽT: »Ni pa poslanstvo naše službe, da bi preverjali vsak razpis vsakega ministrstva«. Poti so namreč številne, ob zglednem sodelovanju ministrstev sploh ne bi smelo biti težav najti pravi način.
V nadaljevanju bom še bolj kritičen. Sami pravite, cit. ŽT: »…sistem ocenjevanja in izbire projektov, ki jih MVZT oz. država financira skozi ARRS…« ima »…v sistem vgrajena(o) tako ostra(o) meja(o) od med ocenjevanjem (ki je kar se le da strokovno) in financiranjem (ki ga na koncu le potrdijo ljudje imenovani s strani politike), da možnosti zlorab s strani politike ni«. Se pogojno strinjam in prav je tako! To samo kaže na občutljivost problema in ministrstvo (MVZT) se nedvomno zaveda kočljivosti odločitev, ki zadevajo ne zgolj financiranje, pogosto tudi preživetje posameznikov in enot. Kljub zavedanju občutljivosti pa se ministrstvo nenadoma z nenavadno lahkoto odloči, da pri neki drugi delitvi javnih (pogojno uporabim populističen pridevnik »davkoplačevalskih«) sredstev odloči, da odločitev prepusti uradniški presoji. Tu uporaba opozorila, da je potrebno zaupanje, pač ne sede, predobro vemo, da na tej točki ne more delovati zaupanje; tu veljajo dejstva, ta pa gredo skozi kar se da objektivne ocene… Scientometrija pozna tudi za take primere dovolj rešitev, izbrana pa je bila najslabša.
Sprejmem lahko Vaše zagotovilo (ker Vam res zaupam), da, cit. ŽT: »Nimam torej podatkov, da bi na MVZT sistemsko prihajalo (do) nepravilnih praks pri razdeljevanju javnih sredstev…« in se z njim (zopet pogojno – starostna izkušnja mi namreč dovoljuje skepso) strinjam.
Z nadaljevanjem pa že ne več; bodimo dobronamerni in sprejmimo, da je prišlo do spregleda, do napake, do podcenitve (čeprav višina sredstev, ki je v igri ne dovoljuje tega). Ne želim namreč papagajsko ponavljati medijskega klica po linču saj gre morda res za, cit. ŽT: »…najverjetneje za izjemo, ne pa za vzorec.« in da je zgodba posledica, kot pravite, cit. ŽT »V tem konkretnem primeru, kjer so se zgodile strokovne napake…«. In te niso bile potrebne!
In še tole nestrinjanje naj dodam; na eni strani ste nezadovoljni, da je prišlo do pregrevanja razprave, potem pa priznavate, cit. ŽT: »da sistem javnosti odločanja, dostopnosti podatkov in nadzora deluje, zato ne vidim možnosti za kakšne posebne pobude in predloge.« Žal sta odziv v javnosti in nato posledični preklic prav rezultat reakcije medijev in ne samoaktiviranje notranjega nadzora, lahko bi rekli po vzorcu novinarske prakse samocenzure. To pogrešam. Da vsa paleta ljudi v eksekutivi nima dovolj tenkočutnosti in ne prepozna izjemne pomembnosti akcije in se njene izvedbe loti tako lahkotno, zlasti v točki presoje kandidatov.
Ob koncu se tudi ne morem strinjati z Vašim odrekanjem pomena akciji v stavku, cit. ŽT: »Dovolite mi, da na rob temu primeru dodam, da je učinek tovrstne promocije znanosti skozi razpise razmeroma omejen.« Vsi nadaljnji vzgibi, ki znanosti dajejo mesto v družbi, tudi v kontekstu: cit. ŽT: » Za promocijo znanosti največ naredimo s tem, da imajo znanost in znanstveniki v družbi primerno mesto, da se cenijo strokovne, racionalne odločitve, kresanje argumentov, strpna razprava.«, so vezani na korenine, iz katerih raste vertikala prej naštetega. Bojim se, da prav odvzemanje teže dogodku lahko vodi do eskalacije, ki jo sami napovedujete, cit. ŽT: »Nestrpne diskusije med znanstveniki, politiziranje vprašanj, ki so strokovne narave, uvrščanje znanstvenikov v politične opcije, da bi laže prodrli s svojo idejo, nizka kultura dialoga med znanstveniki, ki bi vendarle morali biti elita nekega naroda, so tudi hud udarec za ugled znanosti in znanstvenikov.« V podmeni vidim vse preveč idealiziranja, saj se tudi z znanostjo ukvarjajo samo ljudje in zato je transparentnost pomembna.
Za konec, zdi se mi prav, da se je vendar zgodilo to, kar sami sicer zavračate, cit. ŽT: »Veliko dvigovanje prahu v tem konkretnem primeru je po mojem skromnem mnenju za promocijo znanosti naredilo več škode, kot bo koristi od sredstev iz razpisa.« Strinjam se, da je pot na katero so komentatorji (pre)hitro krenili (aluzije na klientelizem, politično lojalnost ipd.) morda moteča, vendar je vprašanje ali bi mediji z mehkejšimi poudarki zadevi dali pospešek, ki je na koncu vendar vodil odgovorne v pravilno odločitev, da razpis prekličejo.
Žiga je v osemdesetih naredil več za popularizacijo znanosti in (IT) tehnologije kot vse vlade skupaj in to brez državne pomoči.
Za razvoj bodo poskrbeli kreativni in podjetni posamezniki sami od sebe, država jih predvsem ne sme ovirati in dušiti, niti davčno niti na druge načine.
Skratka, država, predvsem "get of the way"...
ful vas spoštujem g. Žiga, ampak to je bil pa strel v prazno...a ste sploh natančno pogledal kam so denar namenil...v ideologijo ne pa v znanost
Uvodoma: ministru ne gre odrekati njegovih kompetenc, prispevkov k razvoju in popularizaciji ICT-ja ...
... za njegovo trenutno pozicijo pa je predvsem pomembno dejstvo, da je član/člen trenutne vlade in da je tudi zaznamovan z njo. To dejstvo tudi preveva njegov zelo brezkrven odgovor na pismo poslanca.
Upati bi sicer bilo, da se bo uspešnega lahko bi rekli celo sproščenega v še nekdanjem žlahtnem pomenu te besede :- ) pristopa iz bloga gospoda Turka nalezel tudi minister za znanost, vendar ne kaže tako: "Slaba stran interneta je po mojem mnenju, da te ne navaja k odločitvam, ampak k novim iskanjem. Poleg tega na internetu meniš, da je že vse narejeno" (minister dr. Jure Zupan, Mladina, 28.7.2007, str. 21).
@ JGy: se zelo strinjam...
Spoštovani gospod minister in kolega, saj res zakaj pa ne, zakaj ne na blogu? Konec koncev bodo tudi drugi imeli kaj od najinega dopisovanja, že objavljeni komentarji so zelo zanimivi in o njih nekaj več pozneje. Zdaj pa najprej k mojemu pismu in vašemu odgovoru.
Zanimiva okoliščina v zvezi s pismom je ta, da je le kakšne pol ure pozneje, ko je bilo pismo že oddano, minister Zupan sam razveljavil sporni razpis za popularizacijo znanosti. S tem je vsem nam prihranil razpravo o razpisu, saj je notorično jasno, da je tudi sam ugotovil, da je krompir, ki ga drži v roki postal prevroč. Seveda je razveljavitev razpisa argumentiral z nedolžnim obrazom in bojda presplošnimi razpisnimi pogoji, ki so omogočali prijavo med seboj neprimerljivih projektov itd.. . Dobro, od ministra ne pričakujemo, da se bo samoinkriminiral in priznal, da so ga mediji in opozicijski politiki zasačili pri nespodobnem dejanju, čeprav bi to bilo v skladu z etičnim kodeksom, ki ga je podpisal.
Zdaj pa k odgovoru ministra Turka. Minister pravi, da njegova služba poskuša po "najboljših močeh spremljati dokumente v vladni proceduri..." in vplivati na njihovo razvojno naravnanost. Verjamem, saj navsezadnje poznam kar nekaj ljudi v njegovi službi, z nekaterimi sem celo sodeloval in vem, da so motovirani in usposobljeni. Problem pa je v tem, da gre samo za vladno službo z manjšimi kompetencami, kot jih imajo ministrstva. Tako se mora nekaj uslužbencev službe bosti z utečenimi mehanizmi na minstrstvih in množico uslužbenvcev, ki takšno službo vidijo kot samo še dodatno motnjo. Zato seveda ni naključje, da spornega razpisa ni odkrila služba, ampak mediji in opozicijska politika.
Sistem ocenjevanja na MVŠZT in ARRS minister pozna verjetno bolje od mene, ampak ta tako ali tako ni bil predmet mojega poziva k ukrepanju. Zanimivo pa je, da je bil razpis voden kar iz kabineta ministra,in ni dvakrat za reči, da minister Zupan teh sredstev ni obravnaval kot nekakšne "žepnine", ki jo lahko razdeli med "svoje", razpis pa je služil samo za formalno pravno pokritje pred nepridipravi iz Računskega sodišča.
MinisterTurk zagotavlja, da obstaja ostra meja med ocenjevanjem projektov in financiranjem. Tega sicer ne razumem najbolje, ampak upam, da financiranje vendarle sledi ocenam projektov in verjamem, da v nadaljevanju, ko pravi, da politiki ne morejo porpavljati ocen, misli prav to.
Sicer pa minister misli, da ni razloga za ukrepanje. Vrjetno res ne, saj je minister Zupan pač razpis razveljavil. Vseeno pa mislim, da zgodba ni osmaljen eksces, tako kot upa minister Turk. Teh "ekscesov" vse več in več, v zadnji Mladini smo še srečali še z enim - tokrat na MO. Prav danes mi je eden od kolegov razlagal, da so mu na nekem ministrstvu povedali, da bi imel verjetno večje možnosti za neko uporabniško raziskavo, če bi v ekipo dal tudi "desnega" znastvenika - sugerirali so mu celo ime. Vljudno je zavrnil idejo, in upa, da bo vseeno prišel skozi, zato imena prijavitelja in ministrstva ne objavljam. Skratka, "ekscesi" so že tendenca, mogoče še najmanj na znanosti, kjer je velik medsebbojni nadzor konkurirajočih raziskovalnih skupin, hkrati pa obstaja dolga tradicija razpisov. Na drugih podrojčih je dosti huje.
Sicer pa je bila moja poanta v pismu zelo enostavna: nič ne pomaga, da spodbujamo ustvarjalnost, inovativnost, drznost, zastavljanje najbolj nenavadnih vprašanj, če se v realnem svetu izkaže, da k uspehu vodijo predvsem klientelistične politične povezave.
Zdaj pa še nekaj opazk k že objavljenim komnentarjem: ervinatorjev poziv, da naj se še učim, hvaležno spejemam in ga poskušam čim bolj upoštevati. Asistenta nimam, pač pa predmet izvajava dva viskošolska učitelja. Kolega bom opozoril, upam, da me ne bo zasovražil.
H komentarju Franca nimam kaj dodati, te stvari pozna bolje od mene.
In še Jgy: se poponoma strinjam z njim. To kar me skrbi je, da ima minister, ki je pristojen za internet takšno stališčeo tem mediju. Jaz imam ravno nasprotno izkušnjo z internetom. Ko kaj delam in zato brskam po internetu, šele ugotovim, kako veliko bi ob nekem tekstu še moral narediti. Internet je vendarle neka totalna neskončnost.
Mogoče ne bi bilo narobe, če bi pristojnost za informacijsko družbo in direktorat za elektronske komunikacije (vključno s skrbojo za Telekom), ki je na MG, prenesli na službo za razvoj in jo dvignili na raven ministrstva - recimo "Ministrstva za prihodnost".
Imampa še eno boljšo rešitev, ampak o tej kdaj drugič.
@all: Ko sem pisal odgovor (30.7.) sem vedel, da je dr. Zupan razveljavil razpis (26.7.).
@ervinator: tisto je bilo pa precej ad-personam.
@Franc: Vztrajam: ni poslanstvo naše službe, da bi preverjali vsak razpis vsakega ministrstva. Za izbor v tem konkretnem primeru ne verjamem v scientometrijo. Nadzor se je zgodil v točki, ko je prišlo to pritožb tistih, ki niso bili izbrani, pregrevanje pa, ko je stvar prišla na naslovnice in se je izpostavljala ideološka plat zgodbe. Sicer pa ne vidim velikega nestrinjanja med nama.
@Galileo: Ja, če je država slab gospodar, res ne vem zakaj bi bila pa dober investitor v promotorje znanosti.
@Shehu: So res namenili denar v ideologijo? Bi kdo od izbranih pa preklicanih promoviral npr. kreacionizem ali pa kroženje sonca okoli zemlje? Problem je v tem, da kolikor mehkejše instrumente država podpira, toliko težje je postaviti jasna merila izbora. Je bilo pa v tem konkretnem primeru še veliko prostora za izboljšanje.
@JGy: Brezkrven odgovor? Polemiziram s pismom poslanca, ne z revijo Mladina. Citiraš pa … "Slaba stran interneta je po mojem mnenju, da te ne navaja k odločitvam, ampak k novim iskanjem. Poleg tega na internetu meniš, da je že vse narejeno" (minister dr. Jure Zupan, Mladina, 28.7.2007, str. 21). S tem se tudi jaz ne strinjam. Celo nasprotno, psihološki testi so pokazali, da se ljudje, ki so veliko na internetu odločajo hitreje, da več tvegajo … gre za resen trend in študijo, ki je zanimala zavarovalnice. Po drugi strani pa ima minister vendarle pravico, da razpis oblikuje tako, da sredstva dobijo tisti, ki ne počnejo stvari izključno "in silico". Oboje je potrebno.
@PG: Kot rečeno, za razveljavitev sem izvedel precej preden sem pisal odgovor. Kompetence SVR (Službe vlade za razvoj, kjer sem minister) niso manjše od drugih ministrstev.
Spornega razpisa niso odkrili ne mediji, ne opozicija, ampak drugi prijavljeni, za katere pa ne vem, ali so najprej protestirali na MVZT, ali so šli direktno v javnost. Razumem pa njihovo stisko, saj so nek razpis, ki bi jim bil bolj pisan na kožo, spregledali.
Da naj bi šlo za sredstva iz "žepnine" za "svoje" … bi bilo vse obsodbe vredno. Da pa bi tudi minister imel pravico, da po svoji vesti in odgovornosti transparentno razdeli nek denar, mu bi bilo pa tudi lahko dovoljeno. In naj pazi, kaj in kako s tem dela! Čisto vse odločitve pač ne morejo biti skrite za gozdom točk in birokratov.
Kot opozicijski poslanec morate seveda trditi, da so "ekscesi že tendenca". Breme dokaza je na tožniku. Absolutno pa se strinjam: "nič ne pomaga, da spodbujamo ustvarjalnost, inovativnost, drznost, zastavljanje najbolj nenavadnih vprašanj, če se v realnem svetu izkaže, da k uspehu vodijo predvsem klientelistične politične povezave". Sistem vez in poznanstev ima pri nas dolgo zgodovino in osebno verjamem, pa tudi delati poskušam tako, da ta sistem deluje čedalje slabše!
Klientelizem (ali pa sistem vez in poznanstev) lahko deluje v okolju, kjer ni svobode izbire, prostega trga, transparentnih ciljev, nadzora lastnikov … ampak kjer se dogaja veliko državno prerazporejanje. Npr. BDPja. In dokazati se da, da je tega prerazporejanja zdaj manj kot pred tremi leti.
Ministrstvo za razvoj, za informacijsko družbeni trajnostni razvoj ... Kaj pa ministrstvo za čaranje :-)
...upam, da oglašanje ne bo razumljeno kot ping-pong, zlasti, ker mi je bila ta izmenjava stališč zelo všeč: v glavnem brez težjih predvsem pa brez banalnih žalitev, dostojanstveno... In naš gostitelj je razpravo celo nadaljeval, tudi potem ko ga je, sodim, v marsičem prisilila v razmislek. Tudi to bo dober vzorec za vse prihodnje politike, ki se bodo postopoma spustili v blogosfero (upam in si tega zelo želim!). Kot odmev pa samo dvoje: "scientometrijo" sem uporabil v najširšem smislu vseh oblik ocenjevanja, tudi kot "peer review"; ne glede na njegove siceršnje hude pomanjkljivosti bi v tem primeru "dal dušo". In seveda, zbodel me je stavek:"...da sredstva dobijo tisti, ki ne počnejo stvari izključno "in silico"...". Oba veva, da Kvarkadabra uporablja "in silico" zgolj kot orodje v izjemno učinkovitem promocijskem poslanstvu; za njih mi je res hudo!!!
Franc, zdaj se je pa treba zmeniti, ali je bil (a) razpis za napačne teme ali bi (b) moral biti glede na obstoječi razpis izbran prav ponudnik X in ali (c) je bil razpis slabo pripravljen.
(c) minister priznava, za (b) se verjetno strinjava, da tako ne gre, edina debata, ki se mi zdi še produktivna, je z zvezi z (a), torej za kakšno vrsto promocije znanosti trošiti javna sredstva.
Tč. (c) je torej odložena "ad acta", bojim pa se, da ni šla iz spomina (pa ne pri meni) in je zato prav, da je tudi politika tenkočutna in modra. Ključna je najbrž res tč. (a) in ta bi morala biti pretehtano dogovorjena med resorjema in sam bi dodal še tč. (d): kompetentna končna izbira.
Spoštovani dr. Žiga Turk
Predlagam, da si prebereta spodnje dva dokumenta:
http://www.kvarkadabra.net/centri-promocija-znanosti-sklep.pdf
http://www.kvarkadabra.net/centri-promocija-znanosti-ocene.pdf
Stvar je milo rečeno škandalozna, kar je pod pritiskom spoznal tudi minister dr. Jure Zupan. Vrjamem, da pri sebi to veste tudi vi.
Zgornja dokumenta sta objavljena na naslovih:
http://www.kvarkadabra.net/
centri-promocija-znanosti-sklep.pdf
http://www.kvarkadabra.net/
centri-promocija-znanosti-ocene.pdf
Boštjan, sklep sem poznal, konkretnih ocen ne. Dejstvo je, da ta razpis ni bil prijazen do publicistov na internetu.
Preklic se je zgodil predvsem zaradi intenzivnega medijskega ter političnega pritiska, ki ga je v veliki meri spodbudilo preverjeno uspešno povezovanje prijaviteljev z ideologijo in RKC ("Cerkev, promotor znanosti..."), kljub dokazljivi vrsti netočnosti v članku (če se omejim na Mladino). Na ta način so bili (trdim lahko vsaj za enega izbranega) neupravičeno deležni medijskega (in ideološkega) linča. Iz navedb v virih kot so Mladina, Dnevnik itd. je seveda najbolj preprosto in takoj možno izpeljati sklep, kot ga navaja večina tukajšnjih piscev in ga je javnost nekritično sprejela (kasnejše demantije je le redko bral). Le kdo pozna prijavne vloge, da lahko tako pavšalno ocenjuje?
Dejstvo je, da se na razpisih ocenjujejo projekti, ne pa prijavitelji neposredno. Kolikor poznam delovanje "neizbranih" društev oz. ustanov, lahko , ob mojem hkratnem nepoznavanju njihovih prijavnih vlog in vsem spoštovanju njihovih dosedanjih aktivnosti in dolžnem priznanju, domnevam, da velja za prizadete predvsem teza (a), t.j. razpis za napačne teme. Razpisi ne morejo biti nagrada za opravljeno delo. Res zanimivo bi bilo soočiti prijavne vloge.
Problema pristranskosti se da do neke mere v razpisih rešiti z "blid review-ji", seveda pa kontekst prijavne vloge opravi svoje.
Ker je ozračje na področju "promocije znanosti" pregreto, upoštevaje tudi ministrov odstop, bo zanimivo nadaljnje dogajanje. Ali je nauk, ki bi ga po mnenju mnogih moralo vzeti ministrstvo iz te zgodbe, da bi se moralo med ocenitvijo in pred razdelitvijo sredstev posvetovati kdo je kdo, kateri stranki pripada, ali je veren ali ne? Še več, če je nekdo bil skavt ali ministrant, je potem takoj povezan z RKC...
Obljubljen je sicer nov razpis (morda s pogojem, da udeleženi v projektu niso smeli obiskovati verouka... :-) ), hkrati pa se javnosti pojavljajo pritiski za centralizacijo "sistema centrov znanosti" - pri tem mislim na centre, ki ponujajo izkušenjsko učenje. Menim, da je na tem področju nujna decentralizacija, kar je enostavno utemeljiti z drugimi zelo podobnimi (izobraževalnimi) uspešnimi in uveljavljenimi decentraliziranimi sistemi, tudi v Sloveniji.
Pričakujem in upam, da bo država Slovenija nadaljevala v smeri decentralizacije in regionalizacije.
Objavite komentar