nedelja, 09. november 2014

Deset krivcev za poplave


1. Janez Janša

Sicer ne znam prav utemeljiti, ampak del bralcev bo že našel kakšno logiko v tem, da je kriv tudi za to. Morda, ker je 2012 ukinil Službo za podnebne spremembe, ki se je ukvarjala s tem, da bi bilo podnebnih sprememb manj in so topogledno sprejeli določene strateške dokumente o vremenu v bodoče. Zdaj te službe ni več in vreme se ne čuti zavezano spoštovati dokumentov.

2. Milan Kučan

Omenjam ga zato, ker je vsegliharstvo udoben nadomestek za objektivnost. Sicer ne znam prav utemeljiti, ampak del bralcev bo že našel kakšno logiko v tem. Morda zato, ker je (bil) na čelu Zveze komunistov Slovenije, ki je odvzela avtoriteto starim županom in župnikom, ki so imeli nekaj občutka za to, kje bi se gradilo in kje ne.

3. Politika

Itak je za vse kriva politika. Za nobenim šankom, še posebej, če je pluralno sestavljen, vam ta argument ne more spodleteti. Dodate lahko, da so preveč plačani in da se samo kregajo. Itak je pa jasno, da je varuška kriva, če se otrok s sprehoda vrne moker, ker je padel v lužo. Ali pa se je šel tja s prijatelji igrat.

4. Sosed s športnim terencem

Pokuri 14 litrov supra na 100 km in s tem prispeva k emisijam CO2 (sicer manj kot bo TEŠ) in segrevanju ozračja ter zato k večji vsebnostjo vlage v atmosferi, ki pa enkrat mora pasti dol ... Poleg tega sosed ne ločuje odpadkov. Zalotili ste ga, da je nepazljiv pri sortiranju raznih vrst plastike in polivinila.

5. Soseda s staro Hynday Sonato

V finančni stiski v Lidlu kupuje poceni Kitajsko robo. Vemo pa, da Kitajci elektriko delajo na premog, ogromno energije gre za plastično embalažo in za transport te robe v Evropo. Kupovati bi morala dražjo ampak doma pridelano oz. izdelano. Sledi argumentacija iz točke 4.

6. Sosed vrtičkar

Obseden z izgledom svoje hišice je, potem ko je že postavil palčke in uredil lično trato, zasul izsuševalni jarek na vaši meji in čez zasadil lično živo mejo. Takrat ste bili veseli, da je to naredil, ker poleti iz jarka smrdi. Zdaj se voda priplazi po travniku in bi skozi vašo garažo na drugo stran hiše.

Isti problem, samo z veliko večjimi posledicami, so posegi, ki zmanjšujejo pretočnost vodotokov. Od nestrokovnih gradenj ob in nad vodotoki, do neurejanja brežin.

7. Stroka

Urbanistični razvrat se je začel enkrat v 70ih in še kar traja. Ja, Slovenija je lepa dežela. Kjer ni pozidana. Ne politika je že bila omenjena v točki 3. Itak v zvezi s tem samo podpisuje rešitve, ki jih nariše stroka. Ne rečem, da ne brez namigov politike. Ampak politik nič vsebinskega nikoli ne sme napisati sam. Na vsaki lokacijski dokumentaciji, na vsakem gradbenem dovoljenju, na vsakem prostorskem načrtu je podpisan nekdo iz stroke.

Tudi na vsakem projektu, ki pritličje (ali vsaj garažo) postavi pod nivo poplave, je podpis stroke. Ki se ji je zdelo, da jo politika ali biznis nad njo odvezuje odgovornosti in vest-nega dela. Morda bi pa inženirji potrebovali nekaj takega, kot je Hipokratova prisega, da bi se nanjo v takih primerih sklicevali in rekli ne!

8. Moralni hazard graditeljev

Ob vsaki avtocesti boste videli stotine novih hiš, ki so zavedoma zgrajene - ob avtocesti. Ker je bila zemlja poceni, ker je človek hitro na avtocesti in v Ljubljani. Potem dotični dosežejo, da jim DARS zgradi protihrupne ograje. Ker je hrup res nevzdržen. (Napisano ne velja za stavbe, ki jim avtocesto postavijo na dvorišče, ki so torej stale preden je stala avtocesta).

K hazardu so svoje prispevala dovoljenja in legalizacije nelegalno postavljenih objektov. Kot da bi papir (in ne vreče peska) tiščal vodo stran. Papirji so ljudi odvezali premisleka in odgovornosti za njihove odločitve. Če smeš graditi kjerkoli, si za posledice odgovoren sam. Če lahko gradiš samo tam, kjer ti dajo dovoljenje, se večini zdi, da odgovornost prevzema tisti, ki je dovoljenje dal.

9. Protipoplavni ukrepi

Ker je voda taka stvar, da se je ne da poslati nazaj v nebo ali na kak način stisniti, protipoplavni ukrep pomeni zgolj to, da vodo iz področja A prestavimo na področje B. Voda rabi prostor, če ji ga nekje vzamemo, si ga bo drugje vzela. Če pol Barja zavarujemo z nasipi, bo na drugi polovici vodostaj še enkrat višji. Poskrbite, da boste na prvi polovici, ne na drugi.

10. Nihče

Iskanje krivca za vsako stvar je zgolj obsedenost naše civilizacije, da mora biti vedno vse brez napak, da če pa gre kaj narobe, je pa nekdo kriv. Nekdo drug. Ne jaz sam. Zgoraj je, upam, naštetih dovolj "drugih", da boste imeli lep dan.

Pokaže tudi, upam, da prava debata ni o tem, kaj je krivo za poplave, ampak, kaj se da narediti, da bi bile posledice blažje.

Preberite še