Brskalnik si morate nastaviti tako, da PDF prikazuje v svojem oknu. In nekateri brskalniki to počnejo z manj navlake. Na sliki je Safari.
Če si pa želite podobnega udobja s časopisom kot z glasbenimi štiklci na iPodu, je rešitev par klikov naprej. Namestite dodatek Down Them All za Firefox, pretočite vse PDFje v mapo in jo odprite v Finderju:
Če to ni cool!
časopisi.prooject.net je največ, kar je bilo na slovenskem narejenega, da se časopis kot končen, urejen, klasičen prerez skozi dan, približa generaciji, ki je vajena samo še klikanja skozi nepregledne labirinte interneta in novičk, ki se za prostor na zaslonu borijo z navlako menijev, orodjarn, reklam in komentarjev. In da tako morda preživi v obliki, kot je obstajala zadnjih nekaj sto let. Robert je to naredil z levo roko. Kaj bi šele lahko naredili časopisi, če bi se malo potrudili.
In taka je zdaj moja začetna stran na Safariju (ki ga uporabljam samo za novice):
38 x komentirano:
Odlično!
Jaz sem za enega kolega naredil nekaj podobnega, le da izpljune vse strani zložene v en PDF.
http://bodnaruk.com/delo/sobotna.php
(vrne zadnjo, ampak zadnja ga zjebe, ker je izšla v petek in je treba klicat z datumom: http://bodnaruk.com/delo/sobotna.php?date=20090814)
http://www.bodnaruk.com/delo/dnevno.php
kakih 10 sekund traja, ker nič ne cachira :)
Bralce bomo časopisi že našli, to ni tak problem. Prihodki so problem.
Ampak s tem se nihče izven medijev ne ukvarja dosti, vsi imate samo nasvete, kako dobit bralce.
To znamo. Pretopit te bralce v €, to je izziv. Kakšni predlogi tu?
lp
Jure Gostiša, urednik Finance.si
Takšen program sem iskal že dolgo časa in je res uporaben. Prava muka je brati časopise na spletu. Gorenjski glas (je že nekaj časa na spletu v PDF, samo da je en teden star)
Zanima me kaj pa je ta Finder - program. Ali je to v Windowsih.
@Jure Gostiša
Narediti večjo kvalitativno distinkcijo med plačljivimi in brezplačnimi vsebinami (to je, izboljšati plačljive vsebine) and the rest will follow.
Zdi se, kot bi plačljivi mediji pozabili osnovni razlog, zakaj so plačljivi. Ker prodajajo informacije. Zato je potrebno narediti informacije prodajljive, kar pa se lahko naredi samo s kvaliteto.
Trenutno imajo mediji tipični Catch 22. Nižajo stroške produkcije, zato proizvajajo manj kvalitetne vsebine, zato jih ljudje nismo pripravljeni plačati, zato imajo mediji manj prihodkov in zato nižajo stoške produkcije.
Zato v resnici ne gre za problem prihodkov, tudi ne gre za problem bralcev, ampak gre za problem produkta.
V medijih se bo v prihodnosti spremenilo takorekoč vse, razen ene stvari, ki pa ni odvisna od medijev, ampak je osnovna tržna zakonitost: people don't buy bullshit.
In če kaj, potem so mediji spregledali to dejstvo.
Ja, nekateri smo si že davno avtomatizirali zajem Dela v pdf. Pravzaprav je treba vedeti samo tole: http://delo.si/plugins/pedition/widgets/showpdfpage.php?date=200908206&pub=Delo&page=1
Pred časom sem razmišljal, če bi bilo vredno objaviti, pa se mi je zdelo, da bodo potem pdf izdajo ukinili... Bomo pa sedaj videli.
Lp.
Zanimiv pristop, sicer zaenkrat bolj grozna izvedba, ampak cool.
Bo pa sigurno tole padlo na pravniska tla. Agregacija gor al dol, tole zna bit problematicno:/
@Gregorg Če bi bilo to, kar praviš, tako enostavno, bi ob predpostavki, da na svetu niso samo vedno bolj zanič časopisi, imeli tudi primere vedno bolj uspešnih časopisov.
Jaz jih ne poznam. So nekateri nišni, ampak tu je govora o splošnih in podobnih medijih. Skratka večji časopisi.
Časopisi imamo predvsem problem z ekskluzivo, ker ni več naša. Raziskovalnega novinarstva, ki je bil glavni adut časopisov, ne moreš financirat, če ti čez pol ure nek spletni medij povzame ves point zgodbe. Včasih si natisnil in je lahko radio nekaj malega poročal, televizija čez čas nekaj malo, ostali časopisi pa so prepisali šele v večernih izdajah ali celo jutranjih.
Danes pa je je vprašanje pol ure ali še manj, da se povzetki najdejo na drugih medijih in to taki povzetki, da bi komot ga označil za copy/paste, avtorska zakonodaja pa ni tako natančna, da bi lahko določil, kaj je kršenje in kaj ne.
Tako da tudi če imaš informacijo, ki si jo 20 let nazaj lahko prodal, je danes ne moreš več v taki meri, ker bo slej kot prej na voljo zastonj.
In časopisi že dolgo nismo več v primarnem poslu prodajanja informacij, ampak je že dolgo primaren posel prodajanje pozornosti bralcev.
Zato so vse ideje, kako prodati informacije, sicer dobrodošle, ampak ne bodo pa rešile trenutnega business modela. Ki temelji primarno na oglaševanju, tudi za plačljive časopise.
Zakaj pa se tega pri splošnih časopisih ne da obrnit, sem pa gor napisal. Poti nazaj v prodajanje vsebine za zadovoljive denarje praktično ni.
Razen, če ima kdo kak predlog, ampak do sedaj nisem še nobenega pametnega slišal, prebral, videl.
@Gustl: "Časopisi imamo predvsem problem z ekskluzivo, ker ni več naša. Raziskovalnega novinarstva, ki je bil glavni adut časopisov, ne moreš financirat, če ti čez pol ure nek spletni medij povzame ves point zgodbe."
O tem govori tudi Dan Carlin (od 15. minute naprej): Owning the story (mp3).
No, rešitev pa je v tem, o čemer sem pisal sam in kar (tako se mi vsaj zdi) poskušata povedati tako Žiga kot Gregorg: v dobrih novinarjih in odličnih urednikih.
@Jure Gostiša
Če še ne obstaja zdravilo proti HIV, še ne pomeni, da ga ne bodo odkrili. Podobno je v tem trenutku z mediji. Virus se zmeraj bolj širi in ubija, zdravila še ni.
Pravega recepta ti tudi jaz ne znam podati, nekaj malega sem o tem pisal tukaj: http://www.grega.org/2009/07/19/shine-on-you-crazy-diamond/ pa tudi sicer se na svojem blogu večkrat spopadem s tem vprašanjem.
Lahko ti pa zagotovim, da rešitev business modela DEFINITIVNO ni v oglasih. Če nimaš produkta, s katerim znaš pritegniti bralce, potem nima smisla razmišljati o tem, da te bodo reševali oglaševalci. Oglaševalce zanimaš samo v toliko, kolikor ti uspe pritegniti bralce. Brez prvega ni drugega.
@Gregorg: Mislim, da tudi to ne funkcionira več. Prodajanje bralcev oglaševalcem je zgodovina. To je tako kot da bi se jaz v družbi "šlepal" na mojo duhovito in čudovito partnerico. No, en večer že še mogoče ... ;-) Mislim, da oglaševalcem ostane le še to, da ponudijo dobre produkte/storitve. Medijem pa, da ponudijo dobro vsebino.
Hm, poskušal sem si predstavljati, kako bi izgledal "medijski splet" v tvoji prispodobi,... potem pa sem pozabil, kaj sem že želel povedati :P
@Martin: pred časom smo na enak način lahko zajemali in brali Ekipo. Ko je zadeva o možnosti dostopa razširila po forumih so v razmeroma kratkem času spremenili zadevo.
@Gustl
apropo "prodajanje pozornosti"
To je ravno tisto, kar intelektualec noče. S tem izgubljaš bralce/kupce, ki bi za dobro informacijo bili pripravljeni plačati.
@Gregorg
Kot rečeno, medijske hiše nimamo večjih težav s pridobivanjem bralcev, čeprav se mi zdi, da želite to nekateri prikazat. Težave imamo s pridobivanjem bralcev (in oglaševalcev) na "platformah", ki prinašajo dobiček. Papir pač počasi ni več to.
Imamo precej obiskane spletene strani, vendar na spletu še niso našli modela, ki bi nosil dobiček. Na mobilcih je še slabše.
Torej povpraševanje po vsebini je in bo vedno ostalo, vendar za to vsebino ne želi nihče več plačat.
Izjema je vsebina, ki je tako ali drugače uspela ostati ekskluzivna, denimo monopolni prenosi športnih dogodkov. V časopisnem svetu pa poslovne novice (kot kaže primer WSJ in zadnje čase tudi FT), predvsem zato, ker je roba hitro pokvarljiva, predvsem na finančnih in kapitalskih trgih. In je pol ure star copy/paste lahko že neuporaben.
torej še enkrat, ni problem v vsebini, ki je bojda tako slaba, da je nihče več ne želi. Problem je, ker je nihče več ne želi plačat. Seveda še vedno govorimo o velikih splošnih medijih, nišni so druga zgodba.
Zato pa rešitev ni ne bo zgolj v "dobrih novinarjih in urednikih". Ne pravim, da so denimo naši mediji krasni, ker nismo. Ampak precej boljši mediji od naših imajo povsem enake težave.
Se pa strinjam, da do zdravilo prej ali slej prišlo, sem pa tudi prepričan, da bo za precej medijskih hiš prišlo prepozno oz. na njih ne bo delovalo, kar je pač povsem ok, evolucija pač.
@_Martin_
Intelektualec je ponavadi tudi racionalen (ne vedno), tako da ne, ne strinjam se.
@Jure Gostiša
Nimamo problemov z bralci, imamo samo probleme z bralci, ki ne želijo plačati.
Hehe. Tole ponuja kar nekaj prostora za optimizem.
V tem smislu jaz namreč nimam težav z investitorji, ampak samo težave z investitorji, ki nočejo plačati.
Tudi avtomobilska industrija nima problemov z vozniki, ampak samo s tistimi, ki ne želijo kupiti novega avtomobila.
Po mojem bi vseeno veljalo tole misel malce premisliti.
Hvala vsem za pohvale. Predvsem gredo Robertu.
@Dare, tako zlaganje PDFjev bi lahko pomenilo kršitev avtorskih pravic, saj bi bili prisiljeni izdelati kopijo vsebine.
@Bojan, Finder so ena jetra na Macu. Res da znajo delati "cover flow" sicer pa jetra. Ahilova peta OS Xa.
@Gustlu je @GregorG vse povedal. Če dodajaš vrednost jo bodo ljudje plačali. Problem je, da vrednost pri novinarskih člankih prihaja v zelo majčkenih enotah. Tako majhni vrednosti (0.01-0.5 EUR) pa se človek lahko odpove.
Manjka moment, ko bi za vsebino na netu človek potegnil iz žepa denarnico. Ne za 0.01 EUR ampak zrno na zrno ... Jaz bi hiši Delo predlagal model, da naredi flat fee za PDF vseh svojih edicij za recimo 10EUR/mesec. Od tega je 5EUR konzumacije za plačljive premium vsebine (po 0.20), ki jih kupiš čez mesec; da se ljudje navadijo vsebine plačevati.
@Martin, povezave FF pokaže z desnim klikom v file transfer oknu. Mislite, da so ga poskusili tako naivno skriti? Z lahkoto se da pretočiti vse časopise od leta 1999.
Andy, izvedba ni grozna. Morda bi namesto Times lahko bila Helvetica, sicer je pa OK.
@Tomasz, ko sem po desetletjih spet naročil Time, sem bil presenečen, da notri niso bile več novice, ampak in-depth zgodbe. To tisku ostane.
Je pa še ena možnost. Vsak, ki ima hišno številko, obvezno plačuje 11 EUR na mesec in dobiva časopis.
Aja, ups, saj to že obstaja, samo da je prispevek skozi ceno vode in komunale, časopisu se reče pa Ljubljana.
@Gregorg
Mi je povsem jasno, kako neumno se to sliši, samo dejansko je to problem. Ni se (samo) kvaliteta poslabšala, da bralci ne bi bili več pripravljeni plačat za to. Ampak za nekaj, kar so še pred časom bili pripravljeni plačat, sedaj niso več.
In ja, enostavno je potegniti ven logiko, da je treba pač narediti boljše vsebine, več dodane vrednosti, potem bodo pa spet bili pripravljeni plačat. Ampak strošek delanja tega ti podre vse dosedanje modele, poleg tega tu hitro govorimo o nišah, ker tam so ljudje dejansko pripravljeni kaj plačat.
Za splošne novice pa pač ne, oziroma v premajhni meri, da bi zdržalo fiksne stroške. In zato imajo splošni časopisu po vsem svetu problem pa če so še tako kvalitetni.
@Žiga Turk
Naročnine pomenijo zgolj še od tretjine do polovice prihodkov časopisa. Ostalo so večinoma oglasi. S predlogom PDF se rešuje torej največ polovico prihodkov, kar je občutno premalo, da bi časopis preživel. Profitne marže profitabilnih časopisov so bile v dobrih časih tja do15%, ponekod pri res uspešnih projektih tja do 30%.
Če ohraniš torej hipotetično 50% prihodkov od naročnin, ti že 20% padec oglasnih prihodkov (dolgoročno neizbežno celo več) pomeni hude težave.
Ker pa nikoli ne boš s prodajo vsebine v raznih e-oblikah nadomestil padec pri prodaji papirja, je vse skupaj še dosti bolj črno.
Še enkrat. Govora je za splošne časopise, se mi zdi, da vsi malo to pozabljate, ko omenjate "dodano vrednost".
In še nekaj. Povpraševanje po kvalitetnih, poglobljenih zadevah z veliko dodano vrednostjo je v današnji instant družbi precej manjše, kot se vam zdi iz lastne kože gledano, kar še dodatno pritiska na vso zadevo.
Jure, tole si poglej: http://tinyurl.com/kp5nxy
Gregor,
, ne vem, če si ti pogledal:)
Jacek je zaposlen pri nas.
Sedi v pisarni sestre Puls Biznesu v Varšavi. Še nikoli niso bili profitabilni.
Dobil je nešteto nagrad za najboljše oblikovane časopise na svetu, predvsem za estonsko sestro Aripaev, ki je bil še dobro leto nazaj poslovni časopis z največjo penetracijo na trgu na svetu. V zadnjem letu so odpustili 120 ljudi od 300 in še niso končali.
Dizajniral je tudi našo sestro na Hrvaškem Business.hr in našo sestro v Latviji Dienas Biznis. Oboje je bilo letos prodano, edina druga opcija je bil stečaj.
Njegov izdelek so tudi Finance, revija Manager, časopis Medicina danes, sedaj dela na Mojih financah. Ampak ti povem, sedeč tule v redakciji, da dizajn ne bo rešil časopisov.
Jacka dobro poznam, sem z njim nekajkrat letno. Fejst dec. Samo je predvsem umetnik. Dober umetnik. Časopise dela boljše, samo ne bo jih pa rešil.
Še to Gregor, da boš bolje razumel, kaj govorim.
Poslušaj posnetek od 2:46 naprej in boš slišal bistvo, ki gre nekako takole:
Kmalu so prišli rezultati, na Poljskem je naš časopis dobil nagrado za naslovnico leta 3x zapored.
Vidiš težavo?
Vem, da dela za Bonnier, ne poznam pa konkretnih poslovnih podatkov, tako da lahko sodim samo po tem, kar je povedal o povečanju naklad Pulsa in bolgarske variante.
Ne vem pa, kje so razlogi, da ti časopisi niso profitabilni...
Jacek pa po mojem ni umetnik. Je pa po videnem zelo dober dizajner.
Nikakor ne vidim težave, tisti del prezentacije se mi pravzaprav zdi še najmanj pomemben.
zanimiv se mi je zdel del, kjer govori o nakladah.
ali to glede naklad v resnici ne drži ali kako?
Če bi poznal Jacka, bi se strinjal, da je umetnik.:)
Tisto o nakladah vse drži, problem je v tem, ker je že posnetek star skoraj leto pa že takrat je bilo vse v "past tense".
Poleg tega ti relativna rast naklade ne pove nič o poslovanju podjetja. Še absolutna cifra ti ne bi povedela nič o tem, kaj ostane pod črto.
Vsaj trije časopisi, ki jih omenja, niso nikoli delali plusa, niti v najboljših časih, še posebej ne Puls na Poljskem in Pari v Bolgariji.
Kje so razlogi? Ja, to je pa tisto, kar probam ves čas povedat - niso zadeve tako enostavne, kot si predstavljate (ok, poznam še kakšen konkreten razlog v kakšni konkretni firmi, ampak to pa ni za na net:).
Pardon, posnetek je star pol leta, ne leto.
Težko bi komentiral Bonnierjeve časopise, ker ne poznam podatkov, vseeno pa rast naklad verjetno pozitivno vpliva na poslovanje. Vprašanje je seveda, kakšni so fiksni stroški, kakšni so stroški marketinga itd.
Absolutno pa ne mislim, da so stvari enostavne.
Seveda da rast naklade pomaga (no, razen če je strošek tiska in distribucije večji od prihodkov na izvod, kar z upadom oglaševanja in večanjem popustov na naročnino ni nemogoče).
Ampak noben dvig kvalitete časopisov (kot ste predlagali) ne more ustaviti tega:
http://www.guardian.co.uk/commentisfree/cifamerica/2009/aug/18/newspapers-aggregators-linking-copyright
Shirki, na katerega se slicuje tudi avtor iz Guardiana, je na nekem drugem mestu dejal:
"Dear Newspaper Folk: Young people didn't "abandon" newspapers. Readers have to be earned; by not adapting, you abandoned them."
Sicer je pa sedaj že legendaren zapis na njegovem blogu "Newspapers and Thinking the Unthinkable", na katerega se prav tako sklicuje avtor članka v Guardianu, samo da ta ne zna izpeljati nobenega pozitivnega sklepa, ki pa ga Shirky uspe:
"No one experiment is going to replace what we are now losing with the demise of news on paper, but over time, the collection of new experiments that do work might give us the journalism we need."
Še zdaleč niso problem samo mladi bralci, ki ne berejo časopisov, ampak če se osredotočimo na njih - morda se časopisi res niso prilagodili mladim bralcem in se preoblikovali, ampak ali sploh vemo, v kaj naj bi se preoblikovali?
Papirnat Facebook z Google iskalnikom na tretji strani namesto Samante Fox? :)
Ta "niso se prilagodili" se mi sliši podobno kot "bolj kvalitetni" - precej nekonkretno.
OK, mislim, da bova morala nadaljevati ob pivu enkrat, ker po mojem že dolgočasiva naključne mimoidoče :)
Naj navežem dve smeri razmišljanja na podlagi spodnjih dveh trditev:
"Naročnine pomenijo zgolj še od tretjine do polovice prihodkov časopisa. Ostalo so večinoma oglasi. [...] Če ohraniš torej hipotetično 50% prihodkov od naročnin, ti že 20% padec oglasnih prihodkov (dolgoročno neizbežno celo več) pomeni hude težave." -- Gustl
"Problem je, da vrednost pri novinarskih člankih prihaja v zelo majčkenih enotah. Tako majhni vrednosti (0.01-0.5 EUR) pa se človek lahko odpove." -- Žiga
1. Zakaj oglaševalci niso pripravljeni plačati za objavo oglasa? Če so časopisi ohranili bralce (kar morda za Finance še velja, za druge pač ne: glej NRB podatke), potem moramo iskati razloge drugje. Poslovni model ima torej problem v tem, da oglaševalcem več ne daje tega, kar lahko dobijo hitreje, ceneje ali bolj kakovostno drugje. Morda bolj ciljano in bolj fleksibilno oglaševanje v drugih medijih? Morda pa oglasi 21. stoletja preprosto morajo biti interaktivni, da bi bili učinkoviti (kakovost)? Poiščimo torej, kakšno interaktivnost lahko ponudijo časopisi? Povrnitev prihodkov iz oglaševanja je treba torej iskati v ponujanju oglaševalcem nečesa, kar bodo pripravljeni plačati. Da ne bi odpirali preveč front, lahko razmišljamo v tej smeri...
2. Enako velja za kupce. Če morate nekaj dati brezplačno, kot pravi Anderson v svoji novi knjigi Free: The Future of Radical Price, poiščite nekaj, s čimer lahko izpad prihodka nadomestite. Na koncu je nanizal 50(!) poslovnih modelov, ki temeljijo na tej predpostavki. Ni hudič, da vsaj eden ne bo deloval za časopise. Vsaj v segmentu prihodkov od bralcev.
Aja, še tole. Itak bi bilo pa treba najprej razjasniti, ali "rešujemo" papirnate časopise ali časopise v kakršnemkoliže agregatnem stanju. Ni rečeno, da bomo lahko rešili oboje. Če sploh kaj... ;-)
@ Tomasz Pirc
Kakor stvari trenutno stojijo, je rešitev papirnatega časopisa predpogoj za rešitev časopisov v kateremkoli agregatnem stanju.
Vsa ostala agregatna stanja časopisov živijo samo zato, ker se futrajo iz papirnate mame, ki pa crkuje. Ko bo dokončno crknila, bodo crknili tudi časopisni portali. Seveda v obliki, ki jih poznamo danes. Ne dvomim, da se bo našlo precej zanimivih projektov, samo playerji morda ne bodo več isti oz. bo precej novih imen.
Recimo v Sloveniji noben večji novičarksi portal ne bi preživel brez mame. Še več, verjetno noben, razen nas, ne dela dobička na internetu, seveda dobička v okviru podjetja, kaj šele, če bi bili samostoječi projekti.
Moja napoved: časopisov bo manj, naklade bodo manjše, izvod bo precej dražji.
Z ugašanjem časopisnih naslovov pa bodo ugasnili tudi mnogi čaopisni portali. Štafeta raziskovalnega novinarstva (kaj je že to?) pa bo iz časopisov vedno bolj prehajala v okrilje TV družb s svojimi portali.
Hej, po mojem pa je debata zanimiva in ne dolgočasimo obiskovalcev, kar pa še ne pomeni, da se ne bi smeli dobiti tudi ob pivu. Po mojem je, glede na to, da smo se zbrali tukaj, Žigova naloga, da nas spravi vse skupaj na eno pivo :)
Jure, se delno strinjam s tem, da bo časopisov v prihodnje manj. To se mi zdi zelo prav, ker menim, da jih je danes preveč.
Malce bolj dvomim, da bodo naklade manjše. Če imamo v polju dnevnoinformativnih plačljivih časopisov danes v Sloveniji tri igralce, ki skupaj dosegajo naklado okoli 150.000 izvodov, bomo imeli v prihodnje verjetno samo še enega z naklado 100.000 izvodov, kar pa je še zmeraj veliko več, kot danes dosega katerikoli izmed teh medijev posamično.
Ogromno bo dejansko potrebno narediti na pomlajevanju bralcev tiskanih medijev, na čemer danes ne dela takorekoč nihče.
Glede tega, kako se mora tiskani medij prilagoditi mlajšim bralcem, imam kar razdelano mnenje, ki ti ga z veseljem predstavim. Na letošnjem SOFu sem imel o tem tudi predavanje z naslovom "Omreženi tisk".
Glede televizije pa ji jaz ne napovedujem pretirano lepe prihodnosti. Trenutno od medijev zgleda resnično najmočnejša, a se nahaja pred še večjim zlomom poslovnega modela kot danes tiskani mediji. Internet je za TV namreč veliko večja grožnja kot za tisk.
Dobri novinarji bodo ostali v tisku, tiskani mediji se bodo korenito spremenili, obstali bodo samo tisti, ki se bodo spremenili dovolj hitro, naklade pa bodo odvisne od njihove kvalitete.
Pivo je vedno dobra ideja. Tudi nimam težav s tem, da častim rundo, ampak zorganizira naj pa le kak časopis, pa še članek lahko iz tega napišejo.
kako bomo brali časopise ali bomo začeli tudi gospodariti?
Kako bo po 01.10.2009 so že vedeli 2006 leta.
Ali se bomo lotili konkretnih rešiteljev?
Lahko pa gledate porniče še posebej na poti ali med predavanji o gospodarskih problemih.
Non-disclosure in the public record of directors' residential addresses
Relevant to
Registered companies throughout the UK
Takes effect on
1 oktober 2009
From 1 October 2009, companies will have to file with Companies House both a service address and the usual residential address (or a statement saying that the two addresses are the same) for a director when first appointed.
Service addresses
Only the service address will be available for public inspection.
A director can choose any address as the service address, including the address of the company's registered office.
However, the address:
must be where documents can be delivered and an acknowledgement or receipt can be provided if required
cannot be a PO Box or DX number
Usual residential addresses
Companies House will only disclose a usual residential address to specified public authorities and credit reference agencies (CRAs).
However, directors will be able to apply for their residential address not to be made available to CRAs.
The main reason why they would do this would be that there is a serious risk that they, or a person who lives with them, will be subjected to violence or intimidation because of the activities of a company of which they are a director.
If the residential address is the same as the service address, the register will not make this fact known.
Directors' residential addresses filed before 1 October 2009 will continue to be publicly available. However, a director will still be able to apply to have their address removed after the new arrangements come into force.
Non-display of company names at business premises
If every director of a company is one whose residential address cannot be disclosed to a CRA, the company doesn't need to display its registered name at any place at which it carries on business.
However, this exception doesn't extend to the company's registered office or the place where the public may inspect its records.
Download guidance on the disclosure of directors' addresses from the Office of Public Sector Information (OPSI) website (PDF, 222K) - Opens in a new window
Download guidance on exemptions from the requirement to display company names at business premises from the OPSI website (PDF, 183K) - Opens in a new window
Directors' service addresses on the Companies House website - Opens in a new window
Full title of regulation
Companies (Disclosure of Address) Regulations 2009 (SI 2009/214); Companies (Trading Disclosures) (Amendment) Regulations 2009 (SI 2009 218)
Mogoče se bojo sedaj le spomnili potrošnikov in njihove vzgoje po švedskem sistemu.
že nekaj let se trudijo s nevzgojenimi in negosporarnimi prišleki.
Več si oglejte v originalu.
Poskusi namesto časopisa to gradivo.
www.konsumentverket.se/Documents/sprak/kkp_serbiska_09.pdf
Da li vaš novac isuviše brzo nestaje?
Kontrolom vaših finansija novac vam
može duže trajati.
Proračuni ne navode minimalni nivo, ali ne uključuju luksuze.
Takođe treba voditi računa o dugoročnim troškovima.
Pretpostavlja se da nemate hendikep/bolest koji zahtevaju dodatne
troškove za lekove, medicinska pomagala, itd. Takođe pretpostavlja
se da živite u stanu bez troškova za dvorište/održavanje.
Na hranu trošimo puno novca. To košta dobrih hiljadu kruna mesečno za
odraslu ženu i još nekoliko stotina više za muškarca. Mnogi od nas troše i
više. Ipak, hrana je jedan od troškova koji kontrolišete tako što ćete birati
šta ćete stavljati u potrošačku korpu.
Tole je res odlično. Hvala!
ful dobra ideja, ampak npr. v Oni prek strani 68 ne mors prit...
Objavite komentar