Zaradi inflacije niti stotina več za plače!
Anketa na blogu kaže, da bralstvo meni, da je glavni problem inflacija. Ker je proračun države uravnotežen in ker na svetovne cene hrane in nafte nimamo vpliva, bi kazalo narediti naslednje:
- Nobenega splošnega povišanja plač. Višja plača pomeni več denarja v žepih ljudi. Več denarja pomeni večjo kupno moč. Večja kupna moč pomeni večje povpraševanje. Večje povpraševanje pomeni, da se nihče ne bo trudil, da bi zmanjšal cene.
- Nobenega splošnega povečanja plač. Višja plača na stroške delodajalca pomeni tudi višje stroške dela in zmanjšanje izvozne konkurenčnosti ali pa, če jo omogoči država, potuha delodajalcu, da bi optimiziral proizvodnjo, in znižal stroške.
- Nobenega splošnega povišanja plač. Če se na svetovnem trgu podraži bencin, pa zakaj bi zato kdorkoli moral imeti en sam stotin višjo plačo. Naj si kupi manj požrešen avto ali pa naj se vozi manj.
- Povišanje plač zgolj tam, kjer rezultati podjetja to omogočajo. Od primera do primera. Ima me, da bi izvzel inflacijske dobičkarje (naftarji, trgovci, energetika), ampak naj velja svobodni trg.
- Kar se javnega sektorja tiče, je težko meriti produktivnost in prav tukaj ima vlada možnost inflaciji vzame zalet. Ni dviga plač zaradi inflacije. Pika. Stavkajte kolikor hočete, dokler hočete. Izračunajte si realno rast plač v letu 2007 zaradi zmanjšanja dohodnine! Niste je še pojedli in popili. Samo še zakon o stavki bi kazalo urediti tako, da dnevi, ko se stavka, niso plačani, pa bi celo stavke delovale protiinflacijsko.
- Dosledna in sprotna revalorizacija socialnih transferjev glede na inflacijo s posebnim poudarkom na ceni hrane.
Ponavljam. Glede na to, da ima država javnofinančni presežek, da torej ne meče denarja na trg, ne troši in ne bo trošila nezasluženega, so plače edina resna obramba proti inflaciji. Proti inflaciji, ki ne bo več posledica zunanjih vzrokov, ampak notranjih apetitov.
Zato potrebujemo dogovor z vsemi socialnimi partnerji, z vsemi, ki pristavljajo lonček, za isto mizo. Če pa ta dogovor ni mogoč, mora pa vlada zgrda narediti tisto, kar je prav. Nič popustiti pri plačah in s tem dati vsem jasen signal, da inflaciji ne bomo dajali kuriva in da naj vsi, ki zdaj premišljujejo, kako bi višali cene, še enkrat premislijo, ker za dražje izdelke ne bo denarja!
Teme:
gospodarstvo,
razvoj,
sociala
Piše 
Objave
15 x komentirano:
"Večje povpraševanje pomeni, da se nihče ne bo trudil, da bi zmanjšal cene."
Ej, a je kdo že kdaj doživel, da bi se cene izdelkov široke potrošnje generalno in občutno znižale?
Kakšna pravljica! A vlada res misli, da če ne bo povišanja plač, da bodo trgovci znižali cene! What a freaking fairy tale!
anonimni... glej glej... tudi to se je začuda dogajalo... kljub temu, da je bila po vstopu v EU inflacija visoka, pa so se pri izdelkih - npr. elektrotehnika, cene zaradi odprtja trga in povečane konkurence znižale... Veliko izdelkom v trgovinah so se takrat cene tudi dejansko znižale. Res pa je, da so šle banane gor :) In vse storitve...
Trgovci bodo naredili vse, da bodo ohranili profit. In malo je verjetno, da bi znižali cene če ne bo zunanjih pritiskov; npr. povečana konkurenca, preiskovanje kartelnih in monopolnih dogovorov,... Če pa so zunanji stimulatorji (npr. rastejo cene na svetovnem trgu) pa znajo pač vsi v trgovski verigi to izkoristiti in nekaj vzeti zase... sej, marže imajo itak povečini fiksirane v odstotkih in ne absolutno... kupci bodo pac rabili denar tam kjer je ceneje. Zato je po moje konkurenca in regulacija na trgu mocnejsa spodbuda kot pa nizja kupna moc. Samo glede na to, da v Slo prevladujejo trije veliki trgovci, kjer dejansko je nevarnost tihih dogovorov (ob finančni majhnosti in lastniski povezanosti v sloveniji) je lahko da se edina moznost ali zelo aktiven urad za varstvo konkurence ali pa dejansko zmanjsanje povprasevanja, kot je opisal minister zgoraj...
Dober zapis. Malo sem se sicer spotaknil ob tretjo točko "nobenega splošnega povišanja plač"; rešitev manj voziti ali kupiti skromenjši avto pač ni sprejemljiva za številne ljudi. Spominja me na: kruh se draži -- manj jejte. Drag bencin je problem, še večji pa bo postal v prihodnjih letih, trg pa ne bo sposoben kupovati mastno dražjih hibridov, super-malčkov in ostalih alternativ, ki bodo še nekaj časa le v dosegu premožnih. Prehod bo težak.
Sicer se strinjam, da plače ne smejo nihati z bencinom, ampak mogoče bi bilo bolje to točko enostavno izpustiti iz te argumentacije. :)
Anonimni, če bo prevladal občutek, da "je vseeno, če malo podražimo, saj gredo itak tudi plače gor", se iz spirale zlepa ne bomo izvlekli.
Jorgeben, konkurenca in svoboda izbire je seveda ključna. Na kratki rok lahko morda kaj malega naredi inšpekcija, na dolgi pa le to, da prevlada duh svobodnega tržnega gospodarstva. Na vseh segmentih.
Fett, plače morajo imeti pokritje v dodani vrednosti. Če smo se na delo pripeljali z dražjim bencinom, ni dodana vrednost našega dela prav nič večja. Posebej v zvezi z energijo je potrebno biti zelo odločen - pričakujemo lahko, da se bo dražila, in če ne bomo spremenili potrošniških navad, bomo več denarja porabili za energijo in zato manj za druge stvari. Manj za tiste, ki jih dela naša industrija. Posledica bo recesija.
Bravo, odlično napisano. Če bi le še ljudstvo spregledalo, ne pa da ovčke totalno brezglavo sledijo sindikatom.
fett: "manj voziti ali kupiti skromenjši avto pač ni sprejemljiva za številne ljudi." Ni sprejemljiva, zaenkrat. Ker smo razvajeni in pri nakupu vsak gleda bolj na "da bo sosed fovš" faktor kot pa na porabo, potem se pa s cestno križarko vozimo do 500m oddaljene trgovine. To se _mora_ spremenit!
Jaz vidim pa probleme drugje. Vsi dobro vemo, da imamo v Sloveniji največje plačne razlike med delavci in vodilnimi v podjetjih. Da imamo megalomanske uprave (za primer lahko navedem enako velika družba, kot je novogoriški HIT v nemčiji vodi 10 krat manjša uprava). Vodilni v podjetjih pri nas so se pač navadili da mesečno "pokasirajo" 5-15 krat več kot njihovi zaposleni in to jim je priraslo pod kožo. In vsak, ki doštudira do 6.-7., da ne govorim 8. stopnje misli da je samoumevno, da si to zasluži. A to ni to, vsaj na zahodu ne... Pridobljena je bila zgolj izobrazba, plačilo se mora nanašat na strokovnost, delavnost, uspešnost,... In dokler bo med vodilnimi v našjih podjetjih prevladovala takšna miselnost, za naše delavce ne bo nikoli boljše... Na žalost. Danes je cilj samo eden, kupit čim bolj poceni in prodat isti artikel čimbolj drago, morala tu ne igra vloge, delo je pa itak sam strošek... Še enkrat na žalost.
G. Žiga Turk, a sem mogoče precej zgrešil "point"?
"...in ravno ko sem natreniral osla da je meglo, mi hudič sivi crkne..."
;-)
in seveda... naj ti bo lep vikend, pa čeprav ne na smučeh.
LP, Lana.
ah ja, še to... dajmo mi, navaden plebs, z ramo ob rami z učenimi glavami, na papir 10 napotkov (če je napotkov preveč je begajoče... samo spomnite se kako težko je bilo pogruntat kako deluje VCR). Torej.. 10 napotkov kako preživeti mesec sit, na toplem in da so otroci opremljeni (le) z najnujnejšim potrebnim za zdrav razvoj in vse to za.... (napetost raste....) in vse to za borih 600,00 eur na mesec
Kako, da se ne bi/bomo izvlekli iz spirale? Ko bodo plače primerne "evropskim", ne bo nobene spirale več. Naredite to danes - problem solved!
Nobenega splošnega povišanja plač. Višja plača pomeni več denarja v žepih ljudi. Več denarja pomeni večjo kupno moč. Večja kupna moč pomeni večje povpraševanje. Večje povpraševanje pomeni, da se nihče ne bo trudil, da bi zmanjšal cene.
skoraj dvomim, da avtorju bloga ne bi bila terminologija vsaj toliko poznana, da ne bi opazil niti logične napake. vsebinska je pa še hujša.
večja kupna moč NE pomeni enostavno višjega absolutnega dohodka, ampak relativno kategorijo. gremo po kmečko... če z X dohodka lahko kupim Y dobrin in z k*X dohodka lahko kupim k*Y dobrin, je moja kupna moč ostala NESPREMENJENA. če pa z k*X dohodka lahko kupim i*X in je k > i, je moja kupna moč večja. to pomeni, da inflacija ni v celoti sledila povišanju razpoložljivega dohodka. tak scenarij je celo zelo ZAŽELJEN. to je praktično edina stvar, ki motivira gospodarske subjekte. postajat relativno vedno bogatejši.
kar je tudi že vsebinski problem tega odstavka. revščina ni zdravilo za inflacijo. konkurenca pa je. saj bi citirani odstavek (razen nerodno uporabljene terminologije) še lehko bil smiselen, če ne bi statistični podatki bili diametralno nasprotni tezi, da v sloveniji inflacijo poganja povpraševanje gospodinjstev. povečanje porabe gospodinjstev zaostaja celo še za povečanjem trošenja države.
jebeš višanje plač, če država vzame 70%...
@ Borchi: Po podatkih SURSA (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1317) rast potrošnje države v prvi polovici lanskega leta zaostaja za rastjo potrošnje gospodinjstev.
Z ministrom se popolnoma strinjam, moj predlog je pa tak.
Zakon o delitvi dobička v podjetjih
1.
Za podjetja se po tem zakonu štejejo vse družbe in organizacije, ki obračunavajo dobiček in plačujejo davek nanj državi. Poleg tistih, ki so dobiček dolžne obračunavati in plačevati davek po zakonu, se lahko same odločijo za to tudi druge, brez omejitev.
2.
Dobiček podjetja se deli na del, ki pripada lastnikom in del, ki pripada državi.
3.
Podjetja se lahko odločijo, da bodo, kot sestavni del plače, 50% vsote, ki jo mesečno plačujejo državi kot davek na dobiček, delile vsem zaposlenim delavcem v enakem znesku, vendar višina zneska ne sme presegati 10% bruto minimalne plače v državi.
4.
Izplačano vsoto dobička, razdeljenega za plače, podjetje vračuna v davek na dobiček kot davčno olajšavo v celoti.
5.
Zakon prične veljati v 8 dneh po sprejemu z dvotretjinsko večino v parlamentu.
@M: ja, res je. očitno sem si narobe zapomnil podatke.
kar še vedno ne pomeni, da je razpredanje o deman-pull inflaciji kaj bolj smiselno...
eden izmed ucinkovitih vzvodov za zmanjsanje inflacije je tudi krcenje javne porabe.
dokler ne bo cena dela IN kapitala po celem evrolandu do neke mere izenacena ali vsaj popolnoma prepuscena ponudbi in povprasevanju se bodo gospodarske anomalije pojavljale v taksni ali drugacni obliki.
do takrat pa je vse skupaj na zalost mlatenje prazne slame.
se pac ne da preckati potoka brez da bi razburkal vodo.
... in posledicno znizanje davkov, kakor sem ze rekel prej. Ker samo znizanje javne porabe, brez znizanja davkov, ne pomeni kaj dosti.
Objavite komentar