Svet za konkurenčnost
Danes je vlada ustanovila Svet za konkurenčnost. Na prvi pogled še en svet. Veliko se ukvarjamo z inflacijo, dohodnino, plačami tistih zaposlenih z najnižjimi plačami. Ampak če kdo misli, da bo zaslužil evropsko plačo tako, da bi na enak način privijal iste vijake ali šival enake rokave, se moti. Plače se bodo dvigale, če bomo delali kaj drugega, če se bodo delovna mesta selila proti industrijam ali storitvam, kjer je dodana vrednost večja, kjer konkurenčnost ni v ceni delovne sile, ampak v pameti, ki je vgrajena v rezultat. Ta premik, te strukturne spremembe deloma lahko spodbudi država skozi svoje podporno okolje, še pomembneje pa je, da jim sledijo podjetniki in kapitalski trgi.
Horizontalna koordinacija med različnimi sektorskimi politikami je do sedaj manjkala. In za to gre pri Svetu za konkurenčnost. Težka ministrska zasedba in predstavništvo ključnih organizacij iz prostora znanja in gospodarstva daje telesu ustrezno težo in vpliv. Ampak njegovo bistvo je v Skupinah za razvoj, ki jih bo Svet vzpostavil, in ki bodo začrtali prioritete raziskovalne in razvojne politike na različnih, predvsem, ne pa samo, tehnoloških področjih. Te strategije bodo vodilo za politike podpornih inštitucij: ARRS, TIA, JAPTI, Podjetniški in Ekološki sklad.
Od sprejema Strategije razvoja Slovenije nismo prišli dlje od ideje, da bomo v Sloveniji razvijali informacijske in komunikacijske tehnologije, napredne nove materiale, kompleksne sisteme in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo in zadeve povezane z zdravjem in znanostjo o življenju. Ne vemo katere niše znotraj teh zelo širokih področij podpiramo niti kakšna so razmerja med temi področji. Do zdaj tudi nisem opazil, da bi se te prioritete zrcalile v kakšnih razpisih.
Moji predhodniki so imeli idejo, da bi Službi vlade za razvoj podredili agencijo TIA. S tem bi Služba vlade za razvoj postalo ministrstvo z listnico. Ampak TIA je ena od petih, šestih organizacij, ki financirajo razvojno in raziskovalno delo. S tem Svetom razvojno koordiniramo celoten podporni sistem družbe znanja. V sektorskih strategijah bodo Razvojne skupine iskale presek med nišami, kjer v Sloveniji obstaja raziskovalna odličnost in podjetniški potencial. Pisali jih bodo raziskovalci, razvojniki, podjetniki skupaj. Zavzel se bom, da politike v Razvojnih skupinah ne bo. Sestavljene bodo tako, da bodo pokrivale celoten spekter znanja, od predstavnikov visoke znanosti do podjetnikov. Zaledje zanje bomo iskali tudi v že delujočih tehnoloških platformah. S tem dajemo policymaking na področju raziskav in razvoja v roke skupnosti, kjer znanje nastaja in kjer se lahko to znanje spreminja v denar.
S tem odpravljamo enega od dveh velikih problemov Slovenskega raziskovalnega prostora. Rezultat bo omogočal ciljnost. Kolaborativnost, sodelovanje bodo morale spodbujati podporne organizacije v razpisih in tudi v to smer jih lahko napoti Svet za konkurenčnost.
Teme:
gospodarstvo,
razvoj,
znanost
Piše 
16 x komentirano:
>Na prvi pogled še en svet.
Tudi na drugi pogled.
A bi lahko raje znižali davke, pometali nekaj 10% ljudi iz državne uprave in jo s tem pocenili, ukinili davek na dobiček pravnih oseb in še par malenkosti, pa bomo takoj 10x bolj konkurenčni.
Se mi zdi, da ste imeli včasih zelo zdrave poglede, da pa se vas, dlje ko sedite v vladi, počasi prijema birokratska miselnost, da lahko h konkurenčnosti prispevajo državni organi (na še kak drug način kot na sicer priznani get-off-the-way).
Zakaj se je Google pojavil v Ameriki in ne v Evropi? Zaradi "horizontalne koordinacije med različnimi sektorskimi politikami"? Ali morda zaradi "začrtanja prioritet raziskovalnih in razvojnih politik"? So se tam "prirotete zrcalile v kakšnih razpisih"? Ali pa so tako dobro koordinirali "celoten podporni sistem družbe znanja" ali celo "presek med nišami"?
Nočem biti žaljiv, ampak dobri produkti ne nastanejo kot posledica državnih politik, temveč kot rezultat sposobnih posameznikov, ki jih mora država pri tem čimmanj ovirati. Okolje, v katerem se kapital dobro počuti, pa seveda pri tem tudi pomaga.
Hja, pa ne da ste v svet "pozabili" vključiti varuha konkurence oziroma omeniti nekatere ključne dejavnosti ki bi v prvi fazi pripomogla k liberalizaciji našega močvirja?
Kaže, da odgovorni še vedno ne vidijo povezave med zagotavljanjem in varstvom svobodne in poštene konkurence ter med dolgoročno mednarodno konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva. Dokler se bodo velika, večinoma s strani države obvladovana podjetja lahko kartelno dogovarjala o domačih poslih ter preko sumljivih razpisov za podizvajalce izbirala sebi ljuba podjetja, se jim pač ne bo dalo ukvarjati s kruto tujino...
Galileo, skrb je odveč. Svet ne bo oviral sposobnih posameznikov in tudi kapital se ne bo zato nič slabše počutil.
Anonimni, konkurenčnost in konkurenca sta dve zadevi. Svet se bo predvsem ukvarjal s tem, da bo naše gospodarstvo konkurenčno zaradi vgrajenega znanja.
>Galileo, skrb je odveč.
>Svet ne bo oviral sposobnih posameznikov
>in tudi kapital se ne bo zato nič slabše počutil.
Verjamem, pa tudi okolja ne bo onesnaževal, niti ne povečeval inflacije... vprašanje pa ostaja, če bo res kaj prispeval k povečanju konkurenčnosti.
Moje vprašanje je bilo, zakaj podjetja kot so Google, Youtube, Facebook... rastejo predvsem v ZDA in bistveno manj v Evropi, še manj pa v Sloveniji - in tu me res zanima vaše mnenje.
Galileo, odgovor je na dlani. Oz. na vrhu bloga. Zato ker je tam več ustvarjalnosti, podjetnosti in samozavesti.
"bomo v Sloveniji razvijali informacijske in komunikacijske tehnologije, napredne nove materiale, kompleksne sisteme in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo in zadeve povezane z zdravjem in znanostjo o življenju"
Ne verjamem v državno določanje prioritet; menim celo, da naredi več škode kot koristi.
K tistemu, kar je napisal Galileo bi dodal, da vlada lahko vzpodbuja gospodarstvo že samo, če se ne vtika vanj.
Morda bi bilo smiselno iskati področja, ki bi jih lahko zakonsko "odprli" med prvimi (GMO? genetske raziskave?) in na takšen način brez posebne obravnave, državnih subvencij, ipd. privabili strokovnjake, podjetja in naposled cele industrije k nam.
Ni pa seveda to tako politično lahko, kot vreči dvajset milijonov v novi "podjetniški inkubator" ali "tehnološki park".
>Zato ker je tam več ustvarjalnosti, podjetnosti in samozavesti.
Verjamem, da je ustvarjalnost distribuirana po globusu precej enako, se pa strinjam glede razlik v podjetnosti; prepričan sem tudi, da razni sveti in državne intervencije NE pomagajo k razvoju podjetnosti.
V Sloveniji veliko govorimo o ugodnem podjetniškem okolju, vendar so to le prazne besede. Zares se o podjetniškem okolju lahko učimo od Makedoncev.
Drugi slide pove vse: 10% enotna davčna stopnja, maksimalna investicijska olajšava... za tehnološka podjetja pa še 50% dodatnega popusta pri osebnem davku.
Nova tehnološka podjetja se bodo prej pojavila v Makedoniji kot v Sloveniji, nam pa ostanejo lepe besede o konkurenčnosti in državnih strategijah.
to galilleo: morda bi veljalo spomniti, da je Slovenija v Evropski uniji, ki ima pač svoja pravila in neposredna primerjava z ZDA in Makedonijo ni najbolj umestna. EU namreč pozna državne pomoči, koordinacijo ipd, kar vse skupaj bistveno zakomplicira. Že 2 človeka se včasih težko zmenita, kaj šele 27 držav, pri čemer ima vsaka svoj interes...
Glede nastajanja high-tech firm-v ZDA nastajajo te na podlagi financiranja poslovnih angelov (business angels) in tveganega kapitala (venture kapital), predvsem anglosaksonski svet (torej ZDA in UK) je temu bolj naklonjen kot kontinentalni evropski (bolj temelji na bančnem financiranju in državnih spodbudah), zato se razne ideje v ZDA hitreje razvijejo. Ampak nenazadnje ne gre pozabiti, da tudi ZDA ogromno državnega denarja zmečejo za vojaške namene in kar se razvije tam se pogosto začne nato uporabljati v civilne namene. Hm, če me spomin ne vara je tako nastal tudi internet oz. www...
Hja Makedonija si, dokler ni v EU, lahko privošči razne spodbude, ugodne davke ipd, če in ko bo v EU, pa take zadeve odpadejo oz. ne bodo več tako ugodne kot so danes...
to anonimni: ''Ne verjamem v državno določanje prioritet; menim celo, da naredi več škode kot koristi.''''Morda bi bilo smiselno iskati področja, ki bi jih lahko zakonsko "odprli" med prvimi (GMO? genetske raziskave?) in na takšen način brez posebne obravnave, državnih subvencij, ipd. privabili strokovnjake, podjetja in naposled cele industrije k nam'' A si nista ti dve izjavi v nasprotju? Torej še vedno mora biti nekdo, ki določa prioritete, mar ne? Logično je, da odločitve sprejema politika na podlagi predlogov stroke. Torej je treba vedati v čem smo zelo dobri na raziskovalnem področju in v čem je prednost slovenskih podjetij in to celovito podprti.Nekatera področja so itak že identificirana, samo podpirajo se ne celovito, ampak vsaka agencija razpisuje na svoj način.. Nenazadnje imajo tudi druge države tak pristop, npr. Finska, kjer se tehnološki programi razvijajo v sodelovanju države in znanosti ter gospodarstva.
Sicer pa GMO, v EU je cel revolt, da bi se genetsko spremenjena hrana pojavila v trgovinah kot se sedaj v ZDA, že sedaj marsikaj zaužijemo, še sami pogosto ne vemo kaj, da bi pa poenostavljeno rečeno npr. na krožniku dobila genetsko modificirano miško v obliki piščanca, ne hvala pa tudi, če smo zato prvi na svetu :)
sorry, druga referenca je na Tomaža in ne anonimnega
To: Maria
"Hja Makedonija si, dokler ni v EU, lahko privošči razne spodbude, ugodne davke ipd, če in ko bo v EU, pa take zadeve odpadejo"
Maria, govoriš na pamet? Če ne, prosim razloži, zakaj si Slovenija (ali druga država EU) ne more urediti davčnega sistema, kot ji ustreza.
"da je Slovenija v Evropski uniji, ki ima pač svoja pravila in neposredna primerjava z ZDA in Makedonijo ni najbolj umestna"
Če prevedem: Slovenija in EU imata pač svoja [birokratska] pravila, zaradi katerih zaostajata v konkurenčnosti.
Poglej, obstoječe stanje ni nekaj, s čimer bi se morali kar sprijazniti, češ, tako pač je; temveč bi morali razumno razmisliti, kako bomo konkurirali Azijcem in pri tem upoštevati tudi kakšne pozitivne zglede.
Tomaž, verjemite, če bi davke znižali za toliko, kot vlagamo v raziskave in razvoj, bi se komaj poznalo. Če predlagate, da država ukine financiranje inštitutov, univerz, razvoja kje drugje, potem je treba tako povedati. Dokler pa tega ne naredi, bi premislek o tem v katera področja vlagati ne more škodovati.
Iskanje prioritet tudi ne bo državno ampak bo zaupano skupnosti, ki o temah kaj ve. Rezultati pa bodo dobili žegn z najvišjega mesta, da bo zaleglo.
Galileo, ob rojstvu ustvarjalnost verjetno je enakomerno porazdeljena, verjetno celo podjetnost. Kaj se zgodi potem pa vemo. Vpliv okolja.
Maria, hvala za pomoč. Tudi jaz ne vem, če so ravno raziskave in razvoj tista točka, kjer bi kazalo demonstrirati umikanje države.
Makedonija, Azerbajdžan ... prav gotovo se lahko kaj naučimo, ne lotiš se pa vrta in puščave z enakimi gnojili. Analiza, ki jo delajo poslovna združenja kažejo, da je ta vlada vendarle naredila veliko korakov, ki so poslovno okolje v Sloveniji naredili bistveno bolj prijazno podjetnikom. Tu bi sicer še kaj dodal, a bi bilo zelo primerno za trganje iz konteksta.
Pa še to ... diskusija gre nekako v smeri, da je ta Svet rešitev za vse probleme. Ni. Vem da ni. Nihče ne pričakuje, da bi bil. Nasploh kaže biti pozoren, če kdo obljublja, da bo z eno potezo rešil vse težave.
To galilelo: napisala sem takole ''Hja Makedonija si, dokler ni v EU, lahko privošči razne spodbude, ugodne davke ipd, če in ko bo v EU, pa take zadeve odpadejo oz. ne bodo več tako ugodne kot so danes...'' pri citiranju si odrezal zadnji del mojega stavka. Načeloma drži, da države lahko oblikujejo davčno politiko same in s tem stopnje obdavčitve, med drugim pa je odvisno tudi od javno-finančnega položaja v posamezni državi za kakšen način in stopnje obdavčitve se država odloči. Dejstvo pa je, da različne davčne olajšave podjetjem pomenijo državno pomoč in kar se tega tiče je tu EU kar občutljiva.
''Če prevedem: Slovenija in EU imata pač svoja [birokratska] pravila, zaradi katerih zaostajata v konkurenčnosti.
Poglej, obstoječe stanje ni nekaj, s čimer bi se morali kar sprijazniti, češ, tako pač je; temveč bi morali razumno razmisliti, kako bomo konkurirali Azijcem in pri tem upoštevati tudi kakšne pozitivne zglede'' Da s tole navedbo se povsem strinjam. Je pač tako, da smo se odločili za vstop v EU, kar s seboj prinaša določena pravila in še malce več birokracije kot jo je bilo prej. Če povem s prispodobo je nekako tako kot ladja s 27 veslači, pravila veslanja so enaka za vse, ampak vsak vesla na svoj način in s svojim tempom, tako da je hitrost premikanja počasna, ZDA in Azija pa prehitevata posadko EU-27, vsaka na svoji strani. Zato zagotovo EU ni rešitev za vse naše probleme, se je pač treba nasloniti na lastne sile. In drži pogledati kakšen dober primer držav in ga ustrezno prilagoditi našemu okolju.
V praksi so na tem področju v EU verjetno največ naredili Irci, npr. njihov The National Competitiveness Council (NCC).
Morda tudi zato, ker so med konkurenco in konkurenčnostjo našli povezavo;-)
http://www.competitiveness.ie/ncc/about_competitiveness.html
"A si nista ti dve izjavi v nasprotju?"
Marija, ti dve izjavi si nista v nasprotju. Jaz ne pravim, da naj država genetiko naredi za prioriteto, ampak naj je ne ovira.
Verjamem v splošno pozitivno okolje za razvoj gospodarstva, ki deluje na vse enako (preprost in konkurenčen davčni sistem, prosta podjetniška pobuda, razvit kapitalski trg, fleksibilen trg delovne sile, itn.).
Vendar pa vse te spodbude niso dovolj, če ti npr. država sprejme 6 letni moratorij na GMO - kot se je zgodilo ponekod v EU.
Ob teh prepovedih bi tiste, ki se z njimi strinjajo vprašal - ali morda dvomijo, da je GMO prihodnost?
Rastoči trgi dvigujejo potrebe. V prihodnjih letih lahko pričakujemo rast cen hrane. Takšnih izjav naj se ne bi dajalo javno - toda zaposlenost je bila lani na samem vrhu. Dolgo več ne bo tako.
Bio-goriva (strokovnjaki so me prepričali, da gre za slepo vejo; niso pa prepričali vseh) bodo trend še vsaj nekaj let, proizvodnja industrijskih rastlin pa bo dodatno odjemala pridelovalne površine hrani.
V Sloveniji bo slej ko prej prišlo do iniciativ izrabljanja biomase. Tehnologije so vse bolj privlačne, posebej izdelava olja iz biomase z uparevanjem in kondenziranjem.
Vse to bo zahtevalo večjo produkcijo flore. Obdelovalnih in gozdnih površin se ne da bistveno povečati.
Genetika se zdi eden izmed ključnih odgovorov na te izzive.
Prepričan sem, da bo v nekem trenutku zato prišlo do kritične mase in bodo globalne ovire padle.
Ali ne bi bilo lepo, če bi imeli v tistem trenutku v Sloveniji že pripravljeno vso infrastrukturo za tekmo?
Z zgodnjim osvajanjem teh tehnologij bi za to plačali višjo ceno, kot tisti, ki bi samo sledili. Stvari bi gotovo šle tudi narobe in ne samo prav.
Jaz vidim vlogo političnih vizionarjev bolj v tem, da odpirajo gospodarski prostor, ki ga politika strahu zapira, kot da posegajo vanj. (In seveda, je to zelo težka naloga.)
Torej ne v prednostnih industrijah. Ampak v odpiranju prostora za ovirane.
Je pa žalostna resnica, da je takšne politično vedno lažje napadati, kot predlagati.
Boljsa koordinacija med ministri in ministrstvi, odgovornimi za resorje konkurencnosti, gotovo ne more biti slaba stvar, vendar pa sem v slovenskem primeru nekoliko skepticen. Zakaj ?
1) Ce pogledamo le podrocja, ki jih zajema aktualni NRRP (torej znanost in tehnoloski razvoj), ze NRRP sam vsebuje jasna dolocila (posebna tabela), kdo (ministrstva, agencije) je dolocen za izvajanje aktivnosti NRRP, a se, kot sami ugotavljate, doslej zadeva se ni odrazila v ustreznih zapisih. Razlog, da se na implementacijski ravni ni ali premalo zgodi, je v veliki meri na operativni ravni in ne na ravni pogovorov med ministri samimi.
2) Prioritete iz NRRP in njihova podrobnejsa opredelitev prek " Skupin za ravoj " (RaSK): zadeva ima moznost za uspeh ob temeljni predpostavki, da so bile osnovne prioritete v NRRP dolocene pravilno. V to z razlogom dvomim, saj NRRP sele govori o potrebi " uporabe metode foresighta " pri dolocanju prioritet, NRRP sam pa te prioritete skoraj dobesedno prepise (celo v istem vrstem redu) iz prioritet 6. oz. 7. OP EU. Ni nujno, da je vse, kar je skupna evropska prioriteta, tudi slovenska in seveda obratno.
3) Med " horizontalnimi " RaSK pogresam skupino za " mednarodno sodelovanje ". Njena naloga bi bila npr. spremljanje udelezbe v OP EU, nacrtovanje ukrepov za dvig udelezbe slovenskih podjetij v OP EU na nacionalni ravni in vsekakor tudi priprava na sodelovanje v razpisih " skupnih tehnoloskih pobud " (JTI) iz 7. OP EU (prvi razpisi JTI za inovativna zdravila bodo ze aprila, a ni videti, da bi to v Sloveniji kogarkoli sploh ze zanimalo). Ta skupina bi spremljala tudi do sodelovanja z organizacijami kot so npr. EMBO, ESF, " Funding agencies " iz ZDA (npr. NSF, NIH...) ter koncno predlagala kaj konkretnega za sodelovanje s slovenskimi raziskovalci v tujini. Podvprasanje: katera(e) horizontalna RaSK se bo ukvarjala s problemi intelektualne lastnine ter raziskovalne infrastrukture ?
Objavite komentar