Tukaj sprašujte o vsem, o čemer sam od sebe ne pišem na blogu. Vse kar bom odgovoril, bom tudi mislil, ampak vse kar bom mislil, verjetno ne bom odgovoril ;-)
Samogradniška ali samograditeljska? Ja, se zdi hobi za tehnično razvito družbo. Mislim, da precej ljudi take zadeve dela, če so pa povezani, pa res ne vem
Mene pa zanima nekaj hipotetičnega. Veliko se je govorilo o 23 razvojnih projektih, ki so vizija in načrt razvoja za Slovenijo. Po moji oceni gre za dober dokument in načrt s sicer različni projekti, nekaterimi bolj drugimi manj posrečeni kljub doprinosu novih delovnih mest (zabavišča in igralništvo konkretno - se mi zdi, da so Slovenija in njene lepote premajhne za takšne gradnje in imajo druge potencialne kvalitete). Ker v Sloveniji poudarjamo razvijanje visoko tehnološkega usposobljenega kadra me zanima vaš odgovor na popolnoma hipotetično vprašanje: Kakšne so možnosti dopolnitve katerega od projektov (moje mnenje je, da bo tudi med temi projekti prišlo do bolj in manj uspešnih izvedb in da na koncu ne bodo implementirani vsi), ki prinaša ravno to, na primer 6000 novih zaposlenih delovnih mest iz razvojnega področja ICT in digitalnih medijev vpetega v mednarodno mrežo (ZDA, Japonska, Indija, Srednji vzhod) prvega takega za vzhodno Evropo. Država bi pri tem morala zagotoviti nekatere pogoje. Kaj če bi bilo potrebno reagirati hitro, v roku enega meseca? Kdo bi bil pravi naslov, da se projekt predstavi vladni skupini za razvoj in premieru? Bi znali v Sloveniji stopiti preko lokalnih in političnih interesov za dolgoročen razvoj in prisluhniti sposobnemu managereju, ki bi prinesel tujo investicijo, pogojeno z nekaterimi stvarmi, a vendar tistimi za katere bi morali pretehtati odgovorni na nivoju države in videti širše preko lokalnih interesov in potem reči da ali ne. Gre za razvoj ICT tehnologije in media storitev v globalnem smislu, za čiste tehnologije, kjer ni poudarka na masovnem turizmu pač pa na pretoku znanja, kar vpliva na razvoj regije in države. Sprašujem hipotetično, pa vendar ne namišljeno. Konec koncev je Slovenija le ena od držav vzhodne Evrope, če ne bomo take priložnosti ujeli pri nas, bodo jo verjamem znali ujeti drugje, morda celo blizu. Lepa hvala za vaše razmišljanje, uspešen teden želim.
zdi se mi da ste enkrat nekje bolj na začetku pisali o tem, da ste lastnik delnic nekaterih tehnoloških podjetij (IBM,...). Se opravičujem, ampak moj spomin je bolj kratek, pa bi Vas prosil, če se lahko še enkrat na kratko razpišete o tej temi. Že v naprej najlepša hvala! lp
Glede vaše hipotetične investicije. Spremeniti resolucijo za to niti ne bi bilo potrebno, ampak gotovo je to ena od lažjih zadev.
Odvisno tudi, za kakšne pogoje gre. Ali bi sploh našli 6000 ljudi iz IKT branže? Država jih ne more dati na prisilno delo. Pravi naslov, za začetek, bi bil jaz; potem bi pa videli, kakšne so zahteve in če je sploh država tista, ki lahko kaj naredi. V demokraciji je namreč daleč od tega, da bi bila vsemogočna.
ne zanima me vaše premoženjsko stanje, temveč podjetja v katera vlagate. Zdelo se mi je da so bla med njimi tudi takšna kot so, dell, pa google, apple,... In ker se ne spomnim točno, sem vas pač še enkrat vprašal. Kar se pa vašega gmotnega premoženja tiče me pa ne zanima.
Hvala za razmišlanje glede vprašanja o hipotetični investiciji. Lepo povedano glede demokracije. Na vas se je danes z elektronskim sporočilom in podrobnim opisom priložnosti obrnil kolega Bojan. Glede na vaše delovanje verjamem, da boste predlogu prisluhnili in morebiti celo sprejeli predlog na diskusijo.
Pozdravljeni, Mene pa zanima vaše mnenje glede naslednjega: Država subvencionira tehnološke parke, ker naj bi pospešili razvoj mladih in neuveljavljenih visoko- tehnoloških podjetij. V novih prostorih Tehnološkega parka Ljubljana na Brdu se jim bo tako pridružilo mlado, neuveljavljeno slovensko podjetje Hermes Softlab.
Po kakšnem ključu je Hermes Softlab , mlado in neuveljavljeno podjetje?
pričakoval bi, da je Hermes Softlab plačal komercialno ceno za prostore - tako, kot bi jo plačalo vsako drugo podjetje. Če imate druge podatke, mi prosim povejte. Sicer ni neumno, da se v parku mešajo nova in uveljavljena podjetja. Gre vendarle za park in ne samo za inkubator.
salve,le farà piacere sapere che al ministero dell'istruzione e dello sport della repubblica slovena c'è una certa t.u.che sta sacendo carriera facendosi scopare da un certo borut
Trajnostni razvoj-o tem se veliko govori, postala je tudi ena glavnih političnih tema, ampak, a je v Sloveniji sploh možen? Kot arhitekt vam lahko povem, da je odgovor žal-ne. Vsaj v arhitekturi ne. Dokler se bodo v delo arhitektov vmešavali popolnoma nekompetentni lokalni urbanisti, ki ne razumejo, da se vse začne pri pravilni razporeditvi in oblikovanju objektov. In to mnogokrat seveda ni v skladu z tem, kar si ti omejenci predstavljajo kot primerno za tisti prostor. Dokler vi in ostali pristojni ne boste zelo jasno postavili smernice in kriterije za implementacijo energetske učinkovitost in kvalitete bivanja, je vse govorjenje o trajnostnem razvoju čista farsa. Pa ne mi reči, da je to zgolj pristojnost-MOP-a. Gradbeništo prispeva 40% celotnih emisij toplogrednih plinov. Pa tudi prav zanima me reakcijo ljudi ob zmeraj dražjih energentih. Enkrat bo počilo! Ja, v ZPN imamo omenjen trajnostni razvoj in načelo strokovnosti. Samo v praksi ni mehanizmov pri implementaciji le teh. Predvsem pa ni jasno postavljenih odgovornosti lokalnih struktur. Pri nas kar se tega tiče nimamo demokracije, ampak birokratski fevdalizem. Celoten sistem je popolnoma napačno zastavljen. Zato tudi tako dolgotrajni postopki! Koliko (človeške)energije, časa in posledično denarja gre v nič! Kaka produktivnost, lepo vas prosim. Saj ni osnovnih pogojev za to! Potem se pa čudimo, kako to, da cena stanovanj prispeva k inflaciji. A je kdo to sploh že raziskal? Investitorji niso glavni problem, oni sprejmejo vse, kar se prodaja. In energetska varčnost se prodaja. Tudi kakršnakoli stanovanja niso več dobra. Zanima me, ali mislite sploh kaj konkretno ukreniti okoli tega. Če želite, vam lahko celotno zadevo tudi konkretno prikažem, da vidite malo, kako to zgleda v realnem življenju. Upanje mi daje malo to, to kar govorite in da ste strokovnjak na svojem področju. Sicer sem pa nad Slovenijo že skoraj obupal in že razmišljam, kako naj primer raje predstavim kar na Evropski ravni. Tako ali tako bo potrebno implementirati direktivo o energetski učinkovitosti. Verjetno jih bo prav zanimalo, zakaj tega pri nas še nismo storili! Sicer sem tudi član ECTP, tako da itak že razmišljam bolj globalno, oz. vsaj Evropsko. Samo lokalno delovanje je bolj problematično! Torej konkretno vprašanje: Kaj konkretno nameravate storiti za implementacijo trajnostnega razvoja na lokalnih ravneh?
Za odgovor na sledeči predlog se mi zdite še najbolj kompetentni, čeprav je časa te vlade ostalo še zelo malo. Za efektivna predavanja v šoli (osnovni, srednji, visoki) je zelo pomembno, če je predstavitev povezana, vizuelna in logična.) Torej, če je nekaj predstavljeno naprimer na filmu od Discoverija je dosti bolj "zapomnljivo", (memoriablino), kot če eno uro samo poslušamo nekega predavatelja. Zakaj se dosti bolj ne dela na tem, da bi bila predavanja v šolah računalniško, vizuelno in slišno pripravljena. (možno je tudi tipno). Prepričan sem, da bi bil učinek nekajkrat boljši. Na pripravi filmov, avdio predstavitev in računalniških predstavitev bi morali delati že na nivoju EU. Tudi, zakaj bi učitelji morali znova in znova ponavljati, kar se lahko enkrat posname. Zakaj pisati v zvezek, če bi bilo vse že lahko napisano. Če bi bilo tako, bi se lahko nekateri učili tudi že doma, kar bi bil še dodatni prihranek na času in efektivnosti. Potem pa še nekaj: Danes bi morali desetprstno slepo tipkanje učiti v šoli in tudi to bi se lahko znatno poznalo na efektivnosti pri učenju in delu. A vsi mislijo, da je priučeno tipkanje dovolj učinkovito, vendar ni.
p.s. To pišem v komentar, ker nisem uspel v vprašanje.
Kaj konkretno nameravate storiti za implementacijo trajnostnega razvoja na lokalnih ravneh?
AD energetska učinkovitost:
Izboljšati je treba standarde za porabo toplote in hladu na m2, pri materialih za gradnjo upoštevajoč emisije v eksternih stroških uporabljenih materialov.
Spodbujati bi kazalo gradnjo z lesom, glede na velikansko razpoložljivost lesa pri nas, tradicionalno obrtno zaledno bazo in tudi ob dejstvu, da imamo precej razsuto lesno predelovalno panogo; skratka postaviti nazaj na noge lesno predelovalno panogo!
V zakonodaji, ki jo je sprejela vlada, je vse polno nastavkov za resne ukrepe na področju gradbeništva. Prostorska zakonodaja in Zakon o vrednotenju nepremičnin ter uvedba energetske izkaznice za stavbe že kodirajo:
Nekateri predlagajo uvedbo davka na nepremičnine glede na energetsko učinkovitos stavbe. Meni se zdi ta ukrep nepravičen. Obdavčiti je kvečjemu treba ogrevanje, na pa stavbe.
Veliko je pritožb, kaj vse država gradi in kako, ampak vse to nekdo projektira, zriše, dizajnira – vse se odvija na javnih natečajih in strinjamo se, da bi morali v kulturnih krogih arhitektov in urbanistov narediti bistveni premik.
V svetu za trajnostni razvoj zdaj pripravljamo paket za zelena javna naročila; glede na to, da so deležniki v svetu tudi vidni predstavniki občinskih zvez (Skupnost občin Slovenije in Zveza občin Slovenije), in ob dejstvu, da velja Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja, bomo poskrbeli, da bodo smernice za zelena javna naročila postale zavezujoče za celoten javni sektor.
Ravno zato smo se borili, za enotno načrtovanje v državi. SVR in reforme so bile vzpostavljene prav za tovrstno koordinacijo in Zelena javna naročila, skupaj z Akcijskim načrtom energetske učinkovitost predstavljajo točno pravi primer za vlogo take usklajevalne vladne službe.
Sicer pa, Rok, če naslednji teden niste na dopustu se dogovorite za sestanek.
Anonimni, se kar strinjam in država v okviru projektov informacijske družbe na to temo kar nekaj financira. In še posebej se strinjam glede desetprstnega tipkanja. Mislim hitreje kot tipkam.
Pozdravljeni, Hvala za odgovor in povabilo, se mu rad odzovem. Upam, da predvolilni čas ne bo zahteval prevelikega davka (kot ga je očitno dopustniški), se pa lahko že vidimo na okrogli mizi Umanotere, kamor vidim, da ste tudi povabljeni. Mislim, da boste bolj podrobne obrazložitve mojih stališč našli tukaj http://www.trajekt.org/?id=970&tid=1 Zelo me zanima vaš odgovor na to... Strinjam se z vami, nastavki v zakonodaji so že, samo to je žal veliko premalo. Problem je ravno implementacija.
Ja, res je. Arhitekti so tisti, ki projektirajo. Vendar v okviru možnega. In to "možno" je v Sloveniji na žalost še zelo problematično.
Ravno o tem govorim, najboljše arhitekture ne "gredo skozi", inovacija je bolj ovirana, kot spodbujana. Problem zakonodaje (ZPN) je ravno pomanjkanje učinkovitih mehanizmov za prenos inovativnosti v realnost... Kar se lesa tiče, se strinjam. Vendar so tukaj še mnogo zanimivejše možnosti v "naravnih" polimerih in kompozitih. Slovenija bi to res lahko zagrabila kot veliko razvojno možnost. Ampak kot rečeno, najprej je treba sploh ustvariti pogoje za to.
Včasih so se ljudje pogledali v gladino vode, danes se lahko pogledamo v ogledalo! Opazujte se in kaj boste videli: ali ste to vi ali nekdo drug, ki so mu oprali možgane? Poskušajte razumeti dogajanje in ne pozabite na to, da se zgodovina ponavlja, pri nas še zlasti pogosto in hitro. Primerjajte imena in opazili boste, da se gnilo jajce igrajo vedno eno in isti, ista igrica in podobne posledice. Napnite možgane! Poglejte na koledar in štetjte dneve! In kaj bo od vsega ostalo potem? Še pomnite gospodje - tovariši!
Zakaj ste neodzivni na pobude? Zakaj branite in vključujete le loby ljudi? Koliko pisem morate prejeti, da se na eno odzovete? Ali se zavedate, da kdor ne obvladuje niti pošte ni prida lider (vodja)?
Zanima me, ali ste vi tisti pronicljivi avtor člankov o računalništvu v reviji Moj mikro? Spomnim se, da je nek gospod Žiga Turk objavljal prispevke o ZX Spectrum in ATARI ST v zgodnjih 80. letih. Spomnim se, da je omenjal, da so 3,5 colske diskete primerne za francosko solato! Če niste, se opravičujem za moje smetenje.
24 x komentirano:
A ne gledate košarke (Slovenija : Grčija), da ravno v času tekme objavljate tale poziv? :)
Kaj pa vi? Ja kako pa to da vi ne gledate ;-)
bohdej.
mene zanima, zakaj ves blogerski svet vika samo politike?
to bi verjetno morala vprašati blogerski svet in ne tebe :)
Pozdravljeni, mene zanima kako komentirate (če komentirate, komentar Janija Severja na vest.si, ki se nanaša tudi na Vas.
http://www.vest.si/2007/09/14/ministrska-pricakovanja/
lp.
Striti, napišem poseben prispevek na to temo, se mi zdi zanimiva iztočnica.
El komentatore, sem že odgovoril tukaj in tudi na vesti sem napisal kazalec na ta odgovor. A so ga zbrisali?
Če pa še malo premislim bi se dalo celo rezoniranje popolnoma obrniti. Sem nedejaven, ker ne povzročam razburjenja!
Že nekaj časa se ukvarjam z mislijo, zakaj pri nas ni razvita (ali pa se ne pojavlja v javnosti) "samogradniška" kultrura.
Nekaj je posameznih entuzijastov, vendar ni povezovanja, kot npr. http://makerfaire.com/bayarea/2007/
Sicer pa smo na forumu OZS (sekcija elektronikov) razvili debato o tej temi - http://www1.ozs.si/~elektroniki/forum/viewtopic.php?t=9537&highlight=
Kakšno mnenje?
Samogradniška ali samograditeljska? Ja, se zdi hobi za tehnično razvito družbo. Mislim, da precej ljudi take zadeve dela, če so pa povezani, pa res ne vem
Pozdravljeni,
Mene pa zanima nekaj hipotetičnega. Veliko se je govorilo o 23 razvojnih projektih, ki so vizija in načrt razvoja za Slovenijo. Po moji oceni gre za dober dokument in načrt s sicer različni projekti, nekaterimi bolj drugimi manj posrečeni kljub doprinosu novih delovnih mest (zabavišča in igralništvo konkretno - se mi zdi, da so Slovenija in njene lepote premajhne za takšne gradnje in imajo druge potencialne kvalitete). Ker v Sloveniji poudarjamo razvijanje visoko tehnološkega usposobljenega kadra me zanima vaš odgovor na popolnoma hipotetično vprašanje: Kakšne so možnosti dopolnitve katerega od projektov (moje mnenje je, da bo tudi med temi projekti prišlo do bolj in manj uspešnih izvedb in da na koncu ne bodo implementirani vsi), ki prinaša ravno to, na primer 6000 novih zaposlenih delovnih mest iz razvojnega področja ICT in digitalnih medijev vpetega v mednarodno mrežo (ZDA, Japonska, Indija, Srednji vzhod) prvega takega za vzhodno Evropo. Država bi pri tem morala zagotoviti nekatere pogoje. Kaj če bi bilo potrebno reagirati hitro, v roku enega meseca? Kdo bi bil pravi naslov, da se projekt predstavi vladni skupini za razvoj in premieru? Bi znali v Sloveniji stopiti preko lokalnih in političnih interesov za dolgoročen razvoj in prisluhniti sposobnemu managereju, ki bi prinesel tujo investicijo, pogojeno z nekaterimi stvarmi, a vendar tistimi za katere bi morali pretehtati odgovorni na nivoju države in videti širše preko lokalnih interesov in potem reči da ali ne. Gre za razvoj ICT tehnologije in media storitev v globalnem smislu, za čiste tehnologije, kjer ni poudarka na masovnem turizmu pač pa na pretoku znanja, kar vpliva na razvoj regije in države. Sprašujem hipotetično, pa vendar ne namišljeno. Konec koncev je Slovenija le ena od držav vzhodne Evrope, če ne bomo take priložnosti ujeli pri nas, bodo jo verjamem znali ujeti drugje, morda celo blizu. Lepa hvala za vaše razmišljanje, uspešen teden želim.
Spoštovani,
zdi se mi da ste enkrat nekje bolj na začetku pisali o tem, da ste lastnik delnic nekaterih tehnoloških podjetij (IBM,...). Se opravičujem, ampak moj spomin je bolj kratek, pa bi Vas prosil, če se lahko še enkrat na kratko razpišete o tej temi.
Že v naprej najlepša hvala!
lp
Premoženjsko stanje sem prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. Delnic IBMa nimam.
Matej, kaže da sem spregledal. Sorry:
Glede vaše hipotetične investicije. Spremeniti resolucijo za to niti ne bi bilo potrebno, ampak gotovo je to ena od lažjih zadev.
Odvisno tudi, za kakšne pogoje gre. Ali bi sploh našli 6000 ljudi iz IKT branže? Država jih ne more dati na prisilno delo. Pravi naslov, za začetek, bi bil jaz; potem bi pa videli, kakšne so zahteve in če je sploh država tista, ki lahko kaj naredi. V demokraciji je namreč daleč od tega, da bi bila vsemogočna.
Spoštovani,
ne zanima me vaše premoženjsko stanje, temveč podjetja v katera vlagate. Zdelo se mi je da so bla med njimi tudi takšna kot so, dell, pa google, apple,... In ker se ne spomnim točno, sem vas pač še enkrat vprašal. Kar se pa vašega gmotnega premoženja tiče me pa ne zanima.
Vseeno upam na še en odgovor.
Lp
Pozdravljeni g. Žiga,
Hvala za razmišlanje glede vprašanja o hipotetični investiciji. Lepo povedano glede demokracije. Na vas se je danes z elektronskim sporočilom in podrobnim opisom priložnosti obrnil kolega Bojan. Glede na vaše delovanje verjamem, da boste predlogu prisluhnili in morebiti celo sprejeli predlog na diskusijo.
hvala matej
Pozdravljeni,
Mene pa zanima vaše mnenje glede naslednjega:
Država subvencionira tehnološke parke, ker naj bi pospešili razvoj mladih in neuveljavljenih visoko- tehnoloških podjetij. V novih prostorih Tehnološkega parka Ljubljana na Brdu se jim bo tako pridružilo mlado, neuveljavljeno slovensko podjetje Hermes Softlab.
Po kakšnem ključu je Hermes Softlab , mlado in neuveljavljeno podjetje?
Hvala za odgovor.
Lp, Peter
Peter,
pričakoval bi, da je Hermes Softlab plačal komercialno ceno za prostore - tako, kot bi jo plačalo vsako drugo podjetje. Če imate druge podatke, mi prosim povejte. Sicer ni neumno, da se v parku mešajo nova in uveljavljena podjetja. Gre vendarle za park in ne samo za inkubator.
salve,le farà piacere sapere che al ministero dell'istruzione e dello sport della repubblica slovena c'è una certa t.u.che sta sacendo carriera facendosi scopare da un certo borut
Trajnostni razvoj-o tem se veliko govori, postala je tudi ena glavnih političnih tema, ampak, a je v Sloveniji sploh možen?
Kot arhitekt vam lahko povem, da je odgovor žal-ne. Vsaj v arhitekturi ne. Dokler se bodo v delo arhitektov vmešavali popolnoma nekompetentni lokalni urbanisti, ki ne razumejo, da se vse začne pri pravilni razporeditvi in oblikovanju objektov. In to mnogokrat seveda ni v skladu z tem, kar si ti omejenci predstavljajo kot primerno za tisti prostor. Dokler vi in ostali pristojni ne boste zelo jasno postavili smernice in kriterije za implementacijo energetske učinkovitost in kvalitete bivanja, je vse govorjenje o trajnostnem razvoju čista farsa. Pa ne mi reči, da je to zgolj pristojnost-MOP-a. Gradbeništo prispeva 40% celotnih emisij toplogrednih plinov. Pa tudi prav zanima me reakcijo ljudi ob zmeraj dražjih energentih. Enkrat bo počilo!
Ja, v ZPN imamo omenjen trajnostni razvoj in načelo strokovnosti. Samo v praksi ni mehanizmov pri implementaciji le teh. Predvsem pa
ni jasno postavljenih odgovornosti lokalnih struktur.
Pri nas kar se tega tiče nimamo demokracije, ampak birokratski fevdalizem.
Celoten sistem je popolnoma napačno zastavljen. Zato tudi tako dolgotrajni postopki!
Koliko (človeške)energije, časa in posledično denarja gre v nič!
Kaka produktivnost, lepo vas prosim. Saj ni osnovnih pogojev za to! Potem se pa čudimo, kako to, da cena stanovanj prispeva k inflaciji. A je kdo to sploh že raziskal?
Investitorji niso glavni problem, oni sprejmejo vse, kar se prodaja.
In energetska varčnost se prodaja.
Tudi kakršnakoli stanovanja niso več dobra.
Zanima me, ali mislite sploh kaj konkretno ukreniti okoli tega.
Če želite, vam lahko celotno zadevo tudi konkretno prikažem, da vidite malo, kako to zgleda v realnem življenju. Upanje mi daje malo to, to kar govorite in da ste strokovnjak na svojem področju.
Sicer sem pa nad Slovenijo že skoraj obupal in že razmišljam, kako naj primer raje predstavim kar na Evropski ravni. Tako ali tako bo potrebno implementirati direktivo o energetski učinkovitosti. Verjetno jih bo prav zanimalo, zakaj tega pri nas še nismo storili! Sicer sem tudi član ECTP, tako da itak že razmišljam bolj globalno, oz. vsaj Evropsko. Samo lokalno delovanje je bolj problematično!
Torej konkretno vprašanje:
Kaj konkretno nameravate storiti za implementacijo trajnostnega razvoja na lokalnih ravneh?
Za odgovor na sledeči predlog se mi zdite še najbolj kompetentni, čeprav je časa te vlade ostalo še zelo malo.
Za efektivna predavanja v šoli (osnovni, srednji, visoki) je zelo pomembno, če je predstavitev povezana, vizuelna in logična.) Torej, če je nekaj predstavljeno naprimer na filmu od Discoverija je dosti bolj "zapomnljivo", (memoriablino), kot če eno uro samo poslušamo nekega predavatelja.
Zakaj se dosti bolj ne dela na tem, da bi bila predavanja v šolah računalniško, vizuelno in slišno pripravljena. (možno je tudi tipno). Prepričan sem, da bi bil učinek nekajkrat boljši.
Na pripravi filmov, avdio predstavitev in računalniških predstavitev bi morali delati že na nivoju EU. Tudi, zakaj bi učitelji morali znova in znova ponavljati, kar se lahko enkrat posname. Zakaj pisati v zvezek, če bi bilo vse že lahko napisano. Če bi bilo tako, bi se lahko nekateri učili tudi že doma, kar bi bil še dodatni prihranek na času in efektivnosti.
Potem pa še nekaj: Danes bi morali desetprstno slepo tipkanje učiti v šoli in tudi to bi se lahko znatno poznalo na efektivnosti pri učenju in delu.
A vsi mislijo, da je priučeno tipkanje dovolj učinkovito, vendar ni.
p.s. To pišem v komentar, ker nisem uspel v vprašanje.
Rok, to bo zdaj daljši odgovor:
Kaj konkretno nameravate storiti za implementacijo trajnostnega razvoja na lokalnih ravneh?
AD energetska učinkovitost:
Izboljšati je treba standarde za porabo toplote in hladu na m2, pri materialih za gradnjo upoštevajoč emisije v eksternih stroških uporabljenih materialov.
Spodbujati bi kazalo gradnjo z lesom, glede na velikansko razpoložljivost lesa pri nas, tradicionalno obrtno zaledno bazo in tudi ob dejstvu, da imamo precej razsuto lesno predelovalno panogo; skratka postaviti nazaj na noge lesno predelovalno panogo!
V zakonodaji, ki jo je sprejela vlada, je vse polno nastavkov za resne ukrepe na področju gradbeništva. Prostorska zakonodaja in Zakon o vrednotenju nepremičnin ter uvedba energetske izkaznice za stavbe že kodirajo:
Nekateri predlagajo uvedbo davka na nepremičnine glede na energetsko učinkovitos stavbe. Meni se zdi ta ukrep nepravičen. Obdavčiti je kvečjemu treba ogrevanje, na pa stavbe.
Veliko je pritožb, kaj vse država gradi in kako, ampak vse to nekdo projektira, zriše, dizajnira – vse se odvija na javnih natečajih in strinjamo se, da bi morali v kulturnih krogih arhitektov in urbanistov narediti bistveni premik.
V svetu za trajnostni razvoj zdaj pripravljamo paket za zelena javna naročila; glede na to, da so deležniki v svetu tudi vidni predstavniki občinskih zvez (Skupnost občin Slovenije in Zveza občin Slovenije), in ob dejstvu, da velja Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja, bomo poskrbeli, da bodo smernice za zelena javna naročila postale zavezujoče za celoten javni sektor.
Ravno zato smo se borili, za enotno načrtovanje v državi. SVR in reforme so bile vzpostavljene prav za tovrstno koordinacijo in Zelena javna naročila, skupaj z Akcijskim načrtom energetske učinkovitost predstavljajo točno pravi primer za vlogo take usklajevalne vladne službe.
Sicer pa, Rok, če naslednji teden niste na dopustu se dogovorite za sestanek.
Anonimni, se kar strinjam in država v okviru projektov informacijske družbe na to temo kar nekaj financira. In še posebej se strinjam glede desetprstnega tipkanja. Mislim hitreje kot tipkam.
Pozdravljeni,
Hvala za odgovor in povabilo, se mu rad odzovem. Upam, da predvolilni čas ne bo zahteval prevelikega davka (kot ga je očitno dopustniški), se pa lahko že vidimo na okrogli mizi Umanotere, kamor vidim, da ste tudi povabljeni.
Mislim, da boste bolj podrobne obrazložitve mojih stališč našli tukaj http://www.trajekt.org/?id=970&tid=1
Zelo me zanima vaš odgovor na to...
Strinjam se z vami, nastavki v zakonodaji so že, samo to je žal veliko premalo. Problem je ravno implementacija.
Ja, res je. Arhitekti so tisti, ki projektirajo. Vendar v okviru možnega. In to "možno" je v Sloveniji na žalost še zelo problematično.
Ravno o tem govorim, najboljše arhitekture ne "gredo skozi", inovacija je bolj ovirana, kot spodbujana. Problem zakonodaje (ZPN) je ravno pomanjkanje učinkovitih mehanizmov za prenos inovativnosti v realnost...
Kar se lesa tiče, se strinjam. Vendar so tukaj še mnogo zanimivejše možnosti v "naravnih" polimerih in kompozitih.
Slovenija bi to res lahko zagrabila kot veliko razvojno možnost. Ampak kot rečeno, najprej je treba sploh ustvariti pogoje za to.
Včasih so se ljudje pogledali v gladino vode, danes se lahko pogledamo v ogledalo! Opazujte se in kaj boste videli: ali ste to vi ali nekdo drug, ki so mu oprali možgane? Poskušajte razumeti dogajanje in ne pozabite na to, da se zgodovina ponavlja, pri nas še zlasti pogosto in hitro. Primerjajte imena in opazili boste, da se gnilo jajce igrajo vedno eno in isti, ista igrica in podobne posledice. Napnite možgane! Poglejte na koledar in štetjte dneve! In kaj bo od vsega ostalo potem? Še pomnite gospodje - tovariši!
Zakaj ste neodzivni na pobude? Zakaj branite in vključujete le loby ljudi? Koliko pisem morate prejeti, da se na eno odzovete? Ali se zavedate, da kdor ne obvladuje niti pošte ni prida lider (vodja)?
Spoštovani!
Zanima me, ali ste vi tisti pronicljivi avtor člankov o računalništvu v reviji Moj mikro? Spomnim se, da je nek gospod Žiga Turk objavljal prispevke o ZX Spectrum in ATARI ST v zgodnjih 80. letih. Spomnim se, da je omenjal, da so 3,5 colske diskete primerne za francosko solato! Če niste, se opravičujem za moje smetenje.
Objavite komentar