Lizbonska strategija 2.1
V torek 18.9. smo se v Bruslju pri Barrosu zbrali nacionalni koordinatorji za lizbonsko strategijo. Najprej sva nastopila Portugalec prof. Zorrinho in jaz kot predstavnika trenutne in naslednje predsedujoče države. Za oporne točke osrednjega dela svojega prispevka sem uporabil spodnje slajde. Kazal jih nisem, ni v navadi, da bi si v takem krogu kazali powerpointe.
PS. In imelo me je, da preskusim slideshare.
Piše
5 x komentirano:
Lahko, da ste pri razlagi pomenske komponente namenoma - zaradi lažjega dokazovanja trditve - izpustili najpomembnejši del, a se bom tokrat oglasil. Spet ste namreč (tako kot na zaslišanju pred parlamentarnim odborom s ščetko) za primer novega modela poslovanja izbrali slab primer. Pri ščetki sem še dopuščal, da je kaj več kot le nenavadno oblikovan predmet, pri soli, ki jo omenjate, pa je takoj jasno, da ne gre za nobeno kvalitativno razliko v ponujenem blagu. Pa tudi na razlagalnem diapozitivu omenjate pretežno stvari povezane s podobo blagovne znamke (oblikovanje, marketing, trademark...). Takšna argumentacija napeljuje poslušalce oz. bralce k temu, da je dovolj, če so podjetja inovativna na oglaševalskem segmentu. Nikjer pa ne govorite o dodani vrednosti za uporabnike. Samo nova ali drugačna podoba pač ni dovolj. Model, kjer je blagovna znamka lahko vzdrževala svojo pozicijo samo skozi konsistentno in bolj ali manj inovativno prezenco, vedno hitreje zamira. Brez prave dodane vrednosti - boljša, hitrejša, cenejša storitev ali inovativen produkt - blagovne znamke izgubljajo že pridobljene pozicije. Modrost "You can fool all people some of the time" je ostala sama na odru. "You can fool some people all of the time" nastopa vedno manj.
Se mi zdi, da tudi s problematiziranjem tega, da imajo Cisco, Microsoft in Google razvojne oddelke v Indiji in na Kitajskem, ne iščete na pravem koncu. Enako bi lahko (s tresočim glasom) rekel vaš kolega minister iz ZDA: "Nokia ima svoj razvojni center na Kitajskem, ne pa v ZDA." Pa tega ne počne, saj ve, da je pravo bistvo v vzpodbujanju nastajanju in uspevanju podjetji kot so Nokia, Cisco, Google in Microsoft, ne pa jadikovati nad tem, da nimamo R&D oddelkov pri nas. A vas po svoje tudi razumem ... vsaj R&D oddelek neke ameriške ali japonske firme je še vedno bolje kot nič.
Če bi precizirala, kaj je "dodana vrednost" za uporabnika, bi prišla do jedra najinega nesporazuma. Tradicionalni vzorci razumevanja inovativnosti govorijo o večji funkcionalni vrednosti izdelka. To govorijo vsi in temu težko kaj novega dodam. To je v LS že od leta 2000.
Ampak po tem, ko imamo v zrelih industrijah podobno funkcionalne izdelke in storitve, se diferenciacija začne pri njihovi simbolni vrednosti. Tudi to kaže imeti v mislih. In pri tem SPLOH ne gre samo za marketing.
Mislim, da sploh ne gre za nesporazum. Zdelo se mi je samo potrebno dodatno precizirati idejo, saj bi se iz vaših primerov - brez dodatnega komentarja - kaj hitro dalo narediti napačne zaključke. Zato me veseli zadnji odstavek vašega komentarja, ki je pomembna dopolnitev. Za konec bi rad le še dodal dva poudarka: "... se diferenciacija začne pri njihovi simbolni vrednosti. In pri tem SPLOH ne gre samo za marketing."
Začne se torej pri simbolni vrednosti: obljubi. Ki pa se MORA uresničiti. Za uresničitev pa SAMO marketing ni dovolj.
Minister for growth?!?!
Tomasz, najini debati konvergirata.
Anonimni, v angleščini se predstavljam kot ŽT, Minister, Government office for Growth; ker slajdov nisem kazal na prvega res nisem pazil.
Službo so sicer prej prevajali drugače, je pa glede na to, da ima tudi lizbonska strategija slogan 'growth and jobs' to čisto primerno.
Objavite komentar