Najvišji standardi etičnega leporečja

Saj človek razume, da v politiki kdaj spremeniš stališče, požreš besedo. Ali pa, da si pustiš izplačati, kar ti po črki zakona pripada. Vsi smo krvavi pod kožo.

Ko pa berem o tem, kako fantje iz stranke Državljanska lista Gregorja Viranta požrte besede in pohlep zavijajo v leporečje, napišem nekaj na blog. In ne objavim. Dokler ne gre ponavljanje istih praznih fraz preko roba.

Tole npr. piše Marko Pavliha:

Tako sem še do preteklih praznikov verjel in javno povedal, da ne bom kandidiral na letošnjih predčasnih državnozborskih volitvah, potem pa so me najožji sodelavci z dr. Gregorjem Virantom na čelu prepričali, da so dobre namere naše Državljanske liste in volja ljudi pomembnejše od moje dane besede. Zato sem med dvema vrednotama izbral višjo, bolj etično.

Stop the crap, Marko! Volilne interese neke stranke, ki si je dala ime lista, si postavil nad interes, da ostaneš mož beseda. Ne vem, koliko vrednot je bolj etičnih od te. In kot rečeno, da si se premislil, popolnoma razumem. Samo bedak nikoli ne spremeni mnenja, samo bedak se iz preteklosti nikoli ničesar ne nauči. Ampak prodajati to kot nekakšen etični dosežek kaže, da nas imaš za norca. Razen, če res verjameš, da bi te za izrečeni podčrtani stavek moral predsednik republike odlikovati. Ali škof predlagati za svetnika. Kar je še bolj zaskrbljujoče.

Drugi presežek pa je tale Viratnova izjava, ki je kar ne more nehati ponavljati:

V teh dneh sem se polno zavedel, kako veliko zaupanje imajo ljudje vame in da od mene pričakujejo ravnanje po najvišjih standardih.

V resnici bi se Virant moral polno zavedati, da je ljudi razočaral, ker ocenjujejo, da ni ravnal po najvišjih standardih in da je izgubil zaupanje. In poskuša rešiti, kar se rešiti da. Čim ceneje. Ni razlogov za trkanje po prsih.

Zakrinkani populizem

Kurjenje ljudske zavisti v zvezi s tem, koliko je kdo pošteno zaslužil ali kakšne uhane nosi, je populizem, ki piha na človeško zavist. Zavračam ga. Frazarjenje o etiki je tudi populizem. Zlorablja zdrav ljudski občutek za prav in narobe.

Wholly German Empire!

Niall Fergusson (dobro bran zadnje čase, ker se ukvarja s pojasnjevanjem vzpona in zatona Zahoda) je napisal dober članek o prihodnji Evropi. Povzemam. Komentarje vzemite s ščepcem soli:

Welcome to Europe, 2021... The euro is still circulating, though banknotes are now seldom seen. (Indeed, the ease of electronic payments now makes some people wonder why creating a single European currency ever seemed worth the effort.) But Brussels has been abandoned as Europe's political headquarters. Vienna has been a great success.

Od širitve EU na vzhod se mi Dunaj zdi boljša prestolnica EU. Adria bi sicer nekaj trpela (takrat je itak ne bo več), ampak lahko bi hodili celo z avtom!

"There is something about the Habsburg legacy," explains the dynamic new Austrian Chancellor Marsha Radetzky. "It just seems to make multinational politics so much more fun."

Mož ima smisel za imena :) Tudi tule:

The Germans also like the new arrangements. "For some reason, we never felt very welcome in Belgium," recalls German Chancellor Reinhold Siegfried von Gotha-Dämmerung.

It was fitting that the disintegration of the EU should be centered on the two great cradles of Western civilization, Athens and Rome. But George Papandreou and Silvio Berlusconi were by no means the first European leaders to fall victim to what might be called the curse of the euro.

V zvezi s tem. Tehnokratov vsaj v Italiji niso postavili evrokrati. Postavili so jih trgi!

Euro: Government killing machine

Since financial fear had started to spread through the euro zone in June 2010, no fewer than seven other governments had fallen: in the Netherlands, Slovakia, Belgium, Ireland, Finland, Portugal and Slovenia. The fact that nine governments fell in less than 18 months—with another soon to follow—was in itself remarkable.

No, pa smo doživeli omembo Slovenije! Med tem na severu:

Another thing no one had anticipated in 2011 was developments in Scandinavia. Inspired by the True Finns in Helsinki, the Swedes and Danes—who had never joined the euro—refused to accept the German proposal for a "transfer union" to bail out Southern Europe. When the energy-rich Norwegians suggested a five-country Norse League, bringing in Iceland, too, the proposal struck a chord.

Malo me čudi, da jim ni priključil Baltov.

Tole je vsekakor zmagovalni citat:

As Mr. Draghi said in an interview in December 2011, "The euro could only be saved by printing it."

Sledijo problemi na Bližnjem vzhodu, ki jih razreši ...

Mr. von Habsburg—still known to close associates by his royal title of Archduke Karl of Austria—could justly feel proud. Not only had the euro survived. Somehow, just a century after his grandfather's deposition, the Habsburg Empire had reconstituted itself as the United States of Europe. 

Small wonder the British and the Scandinavians preferred to call it the Wholly German Empire.

Scenarij 1: DLR Slovenija

Kakšna bo prihodnost ne vemo, lahko pa špekuliramo o možnih scenarijih. V štirih prispevkih bom predstavil štiri, ki čakajo Slovenijo. Politike in volilne programe lahko ocenjujemo tudi po tem, v katerega od scenarijev nas vodijo.

Demokratična ljudska republika Slovenija

Zaradi dolge in boleče gospodarske krize, iz katere ni in ni bilo izhoda, je bilo nezadovoljstvo ljudi mogoče obvladati samo tako, da je država, podobno kot lisica v basni o kislem grozdju, spremenila svoje cilje in medijsko prepričala javnost, da je resnična naloga država, da skrbi za srečo ljudi. Slovenec je najbolj srečen, če je zdravje sosedove krave slabše kot od domače in temu so se vladne politike posvetile - zmanjševanju razlik in solidarnemu prelivanju denarja od uspešnih k neuspešnim. "Človek je najbolj svoboden, kadar je enak", je v govoru ob dnevu OF povedal predsednik. Pri tem se je vlada sklicevala na mnenja kritičnih intelektualcev, da je bila odločitev za demokracijo pred dvajsetimi leti sicer nesporna, če pa si želijo tržno gospodarstvo in kapitalizem, pa ljudi pravzaprav nihče ni vprašal.

Država zaustavi povampirjeni kapitalizem in prepove zasebno iniciativo na številnih področjih, ki so zares pomembna za ljudi in ne morejo biti prepuščena ozkim zasebnim interesom. Ne samo šolstvo in zdravstvo, tudi preskrba z energijo, gradbeništvo, raba kmetijskih zemljišč (za zagotavljanje samooskrbe s hrano) in gozdov se nacionalizira. Podržavijo tudi banke in zavarovalnice, ki so bile najprej prisiljene v dajanje slabih kreditov, ki jih nihče ni vračal in bi šle sicer v stečaj.

Proračun polni javni sektor

Država z zakonom prepove stečaje zasebnih podjetij in odpuščanje. Ko znanost ugotovi, da je dodana vrednost v javnem sektorju v povprečju večja kot v zasebnem in da tam zaposleni plačajo veliko davka, država intenzivno zaposluje v javnem sektorju. Ker tam zaposleni lahko tudi veliko kupujejo, poveča prihodke še tako, da vsako leto za odstotno točko dvigne DDV. Ugotovijo, da je delovna mesta še najlažje ustvarjati tako, da zakonodaja uradnikom nalaga dodatne naloge, kontrole, preverbe, obdelavo poročil ...

Vsa delovna sila je razvrščena v plačne razrede, da ne bi bili tisti v zasebnem sektorju predmet prehude zavisti. Poleg minimalne država uvede tudi maksimalno plačo. Ne samo kazni za prometne prekrške, tudi cene goriv in kuriv, hrane in obleke se oblikujejo glede na to, koliko človek zasluži. Kdor zasluži več, naj plača tudi več za bencin in cestnino!

Narod si bo sodbo pisal sam ...

Nadzorni sveti podjetij se preoblikujejo tako, da ima v njih kapital največ 1/3 nadzornikov, 1/3 so predstavniki delavcev, 1/3 pa predstavniki kupcev in civilne družbe. Preseči je treba namreč povampirjeno idejo, da je namen podjetja, da ustvarja dobiček. Ker namreč kupci na podjetja ne morejo vplivati s tem, pri kom kupujejo (izbire ni), morajo imeti pač druge bolj inteligentne vzvode kot tistega, da je kupec pač kralj.

Na godrnanje, ki zaradi takih ukrepov prihaja iz Evropske Unije in OECD predsednik republike odgovarja, da je Slovenija suverena država in citira pisatelja, »da si bo ta narod pisal sodbo sam« in da se ve, kje se je ta kriza začela in da od tam že ne bomo poslušali nasvetov. Leta 2018 Slovenija zapusti EU in NATO ter na velikem srečanju v športni dvorani na križišču Titove in Chavezove ulice oživi gibanje neuvrščenih.

Slovenija tudi prva v Evropi izpolni zaveze 20-20-20, saj zaradi ambicioznega varčevanja z energijo (in ne zaradi pomanjkanja denarja za nakup goriv na sredozemskem trgu, kot so namigovali zlobneži) uvede sistem par-nepar (vozila s parno tablico lahko vozijo ob ponedeljkih in sredah, z neparno pa ob torkih in četrtkih). Podaljšani vikendi so vikendi brez avtomobila, ljudje imajo vendarle več časa in gredo lahko po nakupih in v naravo peš. Dela se namreč 4 dni na teden po šest ur na dan, dobro pa je, da imajo delo vsi (no ja, hodijo v službo). Dolgi vikendi pa omogočajo, da lahko veliko kakovostnega časa preživijo tudi s svojo družino. Predvsem hodijo na sprehode, dokler si ne izrabijo obutve.

... in jo bral ob svečah

Državna inšpekcija za klimatske spremembe s termovizijskimi kamerami nadzira, če je v kakem stanovanju pozimi temperatura višja od 17C, poleti pa delujoče klimatske naprave, v kolikor jih niso odstranili iz fasad, kot je to priporočila arhitekturna policija, ki je Slovenijo očistila slabega okusa ljudi. Ministrica za podnebne spremembe je ob tem izjavila »Evropi smo pokazali pot, kako preprečiti podnebne spremembe. In to s svečo iz voska kranjske čebele, ne z energetsko potratnim svetilnikom.« 

Voditi državo kot gostilno!

Iz države bi naredili podjetje? Ron Paul:

Amid the din of economic nonsense being bandied about since the
 2008 elections in Slovenia collapse of the housing bubble and the steep ramping up of our national debt there has been the persistent refrain that Slovenia Washington should be “run more like a business”. If only more businesspeople (like Zoran Janković, Ivan Zidar, Boško Šrot, Igor Bavčar, Bine Kordež ...), were in charge to wield their business acumen, we would have this country in shape in no time. But is that a good solution? Businesses seek primarily to increase their revenues and profits; government revenues depend on taxes. Government accumulates tax money by squeezing it out of people’s productive earnings with threats of audits, fines and imprisonment.

In predlog taistih je, da se poveča DDV!

Ron Paul je republikanec. Tisti, ki bi radi, da bi vlaki spet vozili točno, si bi zato morda oddahnili. Američanov v Sloveniji ne maramo, Republikance pa naravnost sovražimo. A postrezimo še s pisanjem druge strani:

Running government like a business" is one of those zombie desperate neocommunist  Republican lines; no matter how dramatically it fails time after time, it always comes back. (...) Rotting, staggering reanimated corpse it may be this Slovenian left, but it's a rotting, staggering reanimated corpse affecting how our states and nation are being run and how students are being educated, so it's worth poking at a bit (...) Are the citizens of the businesstate of  Slovenia South Carolina the customers? Or the shareholders? Or both? Does Janković, Virant, Kresal ... Haley campaign contributions equal stock?

In res. Smo državljani delničarji Slovenije d.d.? Ali smo njene stranke? Ali smo v njej zaposleni? Bi bil Janković rad 25% lastnik Slovenije d.d., kot je bil to predlagal za svoj ceh direktorjev. Bo za Slovenijo d.d. smela graditi samo Electa, tako, kot je za Mercator d.d.? Se bo Slovenija d.d. zadolžila tako, kot se je bil Mercator d.d. ali Ljubljana d.o.o.?

In zaključimo z mnenjem ameriškega profesorja:

There's nothing wrong with the idea that governments should be run more efficiently or with better customer service, and if that's what people mean, they should say that (SDS says that in 10+100). But to say that governments should be run like businesses is to reveal ignorance about what either governments or businesses -- or both -- are. Businesses exist to turn a profit. They provide goods and services to others only insofar as it is profitable to do so, and they will set prices in a way that ends up prohibiting a significant sector of the population from obtaining those goods and services. And that, of course, is fine, because they're businesses. Governments, conversely, provide public goods and services -- things that we have determined are people'sright to possess. This is inherently an unprofitable enterprise. Apple would not last long if it had to provide every American with an iPad.

Če bi bil v Sloveniji po kakem naključju zelo popularen kak gostilničar, ki bi bil ljubitelj Josipa Broza in drugih revolucionarjev, bi propagandni stroj tranzicijske levice ljudje prepričeval, da bi bilo Slovenijo treba voditi kot gostilno. Kar bi bilo morda celo manj škodljivo. Gostilničarjem je jasno, da ni zastonj kosila in da je dobro vedeti kdo pije in kdo plača!


In tudi ljudem je to jasno.

Prihodnost kakovosti

V četrtek sem bil panelist na konferenci Slovenskega združenja za kakovost in odličnost. Svojo razpravo sem zaključil z besedami:

Prihodnost ekonomije je v ekonomiji smisla. Prihodnost kakovosti je v kakovosti smisla. Kakovosti smisla se reče vrednote.

Z nekaj samoironije bi temu rekel deepakizem. No ja, blizu.

Sicer sem pa naredil nekaj reklame za to, kaj smo, tudi zaradi dobrega sodelovanja s člani SZKO, zapisali v program 10+100 SDS:

Rešitev 20: Izboljšanje upravljanja podjetij, kjer je solastnik država in obvezno ocenjevanje.

Podjetja, kjer je solastnik država, ne dosegajo mednarodno primerljivih rezultatov in kazalnikov poslovanja. Nekatera stalno potrebujejo dokapitalizacijo, druga so na robu stečaja, tretja ne dosegajo dobičkov, ki bi jih lastniki pričakovali.

Glavni vzrok za to je zanemarjanje poslovnih interesov lastnika podjetja po dobrem poslovanju in dobičku in s tem pomanjkljiva skrb za odličnost vodenja, ki odseva tudi v slabem kadrovanju na vodilna mesta. Uprave in NS ne sestavljajo komplementarne skupine izkušenih posameznikov. Ker uprave ne dosegajo želenih rezultatov, se stalno menjajo, tako da ni kontinuiranega razvoja podjetij. Poudarek je na kdo in ne kako se upravljajo ta podjetja.

Redno se bo preverjala upravljavska praksa podjetij, kot to zahtevajo »Načela korporativnega upravljanja OECD«, po evropskem modelu odličnosti EFQM oz. po kriteriju za Priznanje RS za poslovno odličnost, ter tako ugotavljala prednostna področja izboljšav. Zahtevali bomo letni načrt izboljšave pristopov oz. vpeljavo sodobnih metod upravljanja (kot so sistem uravnoteženih kazalnikov, principi vitkosti/6-sigma, upravljanje življenjskega cikla podjetja, itd...). Država bo to zagovarjala preko svojih predstavnikov v nadzornih svetih ter s spremembo zakona o priznanju za poslovno odličnost. Država bo tudi v bankah in drugih finančnih ustanovah, kjer je solastnik, uvedla upoštevanje ocene podjetij po evropskem modelu odličnosti EFQM za dolgoročno sposobnost vračanja posojil in s tem dostopnost do kapitala.