8. september 2017

Cenzura je!

Tole se mi je danes zjutraj pokazalo na tviterju:


Citirani tvit (quoted Tweet) je bil nedostopen. To bi se lahko zgodilo, če bi avtorico imel blokirano, utišano (mute) ali pa, če bi tviter "ugotovil", da je objava nedostojna, žaljiva, vsebuje elemente sovražnega govora ipd. Prvo in drugo ne drži, torej gre za obliko cenzure, na kar sem občutljiv:




In kaj je v "utišanem" tvitu spornega? Nič. Popolnoma nič. Gre za objavo statistike o čakalnih vrstah v slovenskem zdravstvu. Če prav razumem, ji v Mladini niso hoteli objaviti, pa je gospa objavila vsaj na Tviterju:


Pa jo je še Tviter utišal! Zakaj, tega ne moremo natančno vedeti. Komu jo je utišal, tudi tega ne vemo. Postopek ni transparenten, nanj ni pritožbe. Dvomim, da je kak algoritem v grafih našel kar spotakljivega. Bolj verjetno je, da je najeta vojska človeških ali strojnih (ro)botov na tviterju naredila dovolj prijav, da je tvit problematičen in Tviter ga skriva. Za vsak tvit je namreč v meniju na desni (izbira Report tweet) mogoče odpreti takle obrazec:



Ko je takih prijav dovolj, Tviter pač začne omejevati prikazovanje tvita. Morda z nekaj naključnosti, da se boste zdajle lahko oglasili vsi zagovorniki javnega zdravstva, češ, "meni pa tvit prikaže".

Dejstvo je pa naslednje. Tisti, ki izgubljajo debato o vsebini, prijavljajo sovražni govor. Ne moreš objaviti v MSM, pa greš na Internet, ki je menda platforma za svobodno izmenjavo idej. Je figo! Tam te pričaka druga oblika cenzure. Zato ponavljam, boj za svobodo govora je boj za dušo zahodne družbe.

***

PS. Bliskovita obravnava strganih kolenskih vezi, ki se ji niste mogli načuditi na vrhu tega članka, je posledica dejstva, da je dotična precej kosmata ter ima štiri noge. Da si ne bi na MZZ kakih medalj pripenjali.