petek, 20. januar 2017

Inavguriran

Trump je bil vedno dober showman. Predvolilni nastopi so bili izjemni. Imeli so žar, energijo. Tudi govor ob zmagi je imel nekaj v sebi. Morda ponižno ganjenost trenutka.

Zato sem morda od inavguracijskega govora pričakoval preveč. Morda je imel slab dan. Morda se mu ne da več, zdaj, ko se je vselil v Belo hišo. Morda se je obrnil samo k svojim zaradi drhali, ki je istočasno razbijala po Washingtonu in ovirala ljudi, da bi se udeležili inavguracije.


Govor je bil medel. Amerika sem, Amerika tja ... nič posebnega. Nobene prave energije. To se zgodi, če populizmu odvzameš sovraštvo. V kampanji in tudi kasneje je vedno bil proti nekomu. Proti Clintonovi, proti demokratom, proti Mehičanom, proti močvirju v Washintonu ...

Populizem potrebuje sovražnika. Celo populizem Miloje Kolar Celarc potrebuje sovražnika. Tistih 20%, ki bodo plačali njene zdravstvene zablode in za trgovce z medicinskimi potrebščinami. Trumpov govor je bil tisto, kar ostane, ko populizem očistiš sovražnika, proti kateremu ščuvaš. Medlo. Brez ideje, ki bi si jo zapomnili. Kupujmo ameriško? Tak slogan se spomnijo tudi Židanovi čebelarji. Novo obdobje? Mogoče. Mogoče pa ne. Odvisno od vsebine. Neko ga je na tviterju dopolnil: "Buy American, hire American, marry Slavic". Mimogrede: Melania Trump je svojo vlogo izpeljala vrhunsko.

Pri vsem skupaj je to, da je v govoru manjkalo sovražnikov, dobro. Da govor sicer ni bil povezovalen, ni bil pa niti razdiralen. Ni iskal novih prijateljev, ne pa tudi starih sovražnikov. Glede na njegovo kampanjo to niti ni tako malo. Kaže pa, kako malo ostane populistom, če se odrečejo sovražnikom.

Držimo pesti, da bo Trump tudi v prihodnje zdržal brez njih.