sobota, 30. julij 2016

Rusija je evropska država ...

Foto: 24ur.com
Ko so se nazadnje odnosi z Rusijo zaostrili, sem napisal kolumno, v kateri sem zagovarjal članstvo Rusije v Evropski Uniji. Ne, ni bil cinizem. Če prav premislimo, je EU pod svojo debelo preprogo pometla spore med srednje in zahodno-evropskimi državami, predvsem za drobiž, ki se nahaja med veliki državami, kot so Nemčija, Francija in Italija. V tem smislu evropski projekt ni dokončan in spori so ostali na mejah velike evropske sile, ki ni članica EU. Rusije.

Koliko je članstvo ali vsaj približevanje realno, je seveda vprašanje. Nekateri pravijo, da gre za državo iz neke druge - pravoslavne - civilizacije, drugi, da je Rusija prevelika, tretji, da se itak obrača proti Aziji, četrti, da se slabo obnaša, ko poskuša nadomestiti ozemelje, ki ga je izgubila po porazu v hladni vojni.

Ampak če pogledamo na zemljevid, Rusija je evropska država. Rusija seveda ni kakšna Črna gora, da bi "prosila" za članstvo. Daje pa namige. Zadnjega je morda dal Putin na Vršiču na koncu svojega govora. Ki je bil nekako v smislu, da se zahvaljuje za iskreno stremljenje za graditev evropske enotnosti, ki morajo postati temelj prihodnosti Evrope. Če je prišel Evropi kaj povedati na Vršič, je povedal to. Da je Rusija del tega.

Za Rusijo so v Aziji same težave. Evroazijska zveza je plan B. Kitajci pronicajo v prazno Sibirijo, Kavkaz je z muslimanskimi narodi sinonim za težave že od Vojne in miru naprej. Evropa je naravni ruski partner s komplementarnim gospodarstvom in skupnimi geopolitičnimi interesi.

Ti so postali še bolj jasni zadnje dni s spremembami v Turčiji, ki se očitno obrača k svojemu muslimanskemu značaju in lahko skupaj z nekaterimi drugimi državami postane del kar močnega in neprijetnega bloka na evropskih južnih mejah. Z zgodovinsko tradicijo ambicije po prodiranju na sever.

Ne glede na to, kdo bo zmagal na predsedniških volitvah v ZDA, toliko kot v hladni vojni in letih po njej EU na ZDA ne bo mogla računati. Se bo pač treba postaviti na lastne noge. In EU si ne more privoščiti, da je hkrati v sporu s Turčijo (oz. muslimanskim jugom) in Rusijo. Ne glede na to, kako prijazno se bosta rokovala Putin in Erdogan, drug drugemu sta spet plan B. Plan A so za oba partnerji znotraj iste civilizacije.

Spraviti Rusijo nazaj v Evropo je projekt, ki je vreden diplomatskega truda Unije in evropskih velesil. Če bi bila Slovenija ena izmed njih, bi lahko tako gledali tudi na Putinov obisk na Gorenjskem. Ker ni, je obisk pač pietetne narave z obeti gospodarskega sodelovanja. Ampak sankcij EU proti Rusiji Slovenija menda ne bo kršila. Bi se nam znalo maščevati kje drugje, npr. pri določanju meje v Piranskem zalivu ali ko bi nam EU lahko kje pogledala skozi prste, pa nam ne bo.

... in Slovenija tudi

Putinov obisk v Sloveniji ni geopolitika, preprosto zato ne, ker Slovenija, z vsem spoštovanjem, nima geo-dimezij. Obisk zato ni geopolitična napaka. Tudi obisk ne bi zbujal zaskrbljenosti evropsko in atlantsko usmerjene javnosti, če bi se sicer obnašali kot solidna članica NATO. Najbolj problematičen je provincialno regresivni zanos, s katerim se z obiskom ukvarja slovenski medijsko-politični kompleks.

Slovenskemu establishemntu se Putin prileže, ker je Putin naš. No, njihov. Ruski prijatelji prihajajo iz države, ki ima podobne tranzicijske težave kot Slovenija. Pomanjkljivo pravno državo. Pomanjkljivo tržno gospodarstvo. Pomanjkljivo svobodne medije. Tam imajo oligarhe, tu imamo tajkune. Tam neposlušne oligarhe zastrupijo s plutonijem ali jih zaprejo in zavržejo ključ, tu smo nekaj bolj humani. Celo na operacijo srca gredo lahko. Tam se moralno niso odrekli revoluciji, in tukaj se ji, z Rusko pomočjo, tudi ne bodo.

Nekdanji agent KGB je v Rusiji vse to, kar bi si nekdanji agenti UDBE želeli biti v Sloveniji, pa jim v celoti ne uspeva. Z naslonitvijo na Rusijo lahko krmijo tisti antiamerikanizem, ki seveda ni uperjen proti vojni v Vietnamu (sic!), ampak proti kapitalizmu, ravnotežju moči, vladavini zakona in človekovim pravicam.

To je kolateralna škoda Putinovega obiska. Avtoceste bodo jutri spet odprte, naša tranzicijska zavora pa bo ostala zategnjena.

Preberite še