Za Delo sem pred dnevi podal tole mnenje o ideji, da bi študentje plačevali denarno kazen, če ne bi študirali:
Bolje bi bilo financirati študije ali študente, ampak koncept zakona je, da država financira inštitucije. In če financira inštitucije, potem je popolnoma nelogično finančno kaznovanje študentov, če le-ti ne končajo študija. Še posebej je to nesmiselno na magistrskem in doktorskem študiju, kjer je osip itak majhen. Namesto tega bi fiktivne vpise lahko zajezili tako, da bi »študentske« ugodnosti dali vsem mladim do npr. 25. leta starosti ne glede na to, ali študirajo ali ne.
O financiranju doktorskega študija s preusmeritvijo sredstev ARRS:
Doktorske študente bi bilo smiselno financirati kot začasne pedagoške asistente ter skozi konkurenčno pridobljena raziskovalna sredstva. In ne, kot je predlagano, da se sredstva vzame ARRSu in jih vrže v skupno vrečo za univerze.In še splošno mnenje o izhodiščih za novi visokošolski zakon:
Gledano v celoti so predlagane spremembe premajhne, da bi odgovorile na izzive časa, v zvezi s katerimi je ReNPVŠ že deloma zastarela; pa dosti globlje od res nujne vzpostavitve dolgoročne stabilnosti financiranja skladno z odločbo ustavnega sodišča.
