5. marec 2014

Čarovnice ali revolucija

Ena od čudovitih lastnosti homo sapiensa je, da je za vsako posledico iskal vzrok. To je najprej rodilo religije, kasneje ta nagon začne zadovoljevati znanost. Za vsak stvar hočemo vedeti "zakaj", za vse slabo "kdo je kriv".

In bolje, da krivci so, ker posledice so sicer nepredvidljive. Kmalu po tem, ko so po Evropi nekahli kuriti čarovnice, so se izbruhnile prve revolucije. Prej so bile čarovnice krive za lakote, bolezni in slabe letine, čez nekaj desetletij se je ljudska jeza obrnila drugam.

Ljudje hočemo krivca. Za žled, za slabo stanje v gospodarstvu, za to, da imamo slabo plačo ali sploh ne najdemo službe. Krivec mora biti tak, da se ga da skuriti na grmadi. Sončni cikli niso primeren vzrok za podnebne spremembe, ker zanje nihče gorljiv ni kriv. Človeške dejavnosti, fosilno energetsko razsipni ljudje, so že bolj primerni.

V tej luči je treba gledati tudi ta dandanašnji viteški boj proti korupciji. Bolje sežgati nekaj čarovnic, kot če bi se ljudje obrnili proti sistemu, ki je tak, da vse mogoče neracionalnosti, tudi korupcijo, omogoča. Lažje je zapreti nekaj tajkunov, kot z gospodarskimi in socialnimi reformami spremeniti sistem, ki tajkunov ne bi niti rodil.