Menda sem bil danes pred enim letom imenovan za ministra.
Čas za spraševanje, če bi se spet tako odločil, kot sem se (ja, bi se), če bi, ko gledam nazaj, v kaki stvari ravnal drugače (seveda, v enem letu se človek menda tudi kaj nauči), v kateri pa bi ravnal drugače (ne povem) ... Čas za obračun narejenega (bilo je dobro leto, lahko bi bilo pa tudi boljše, itak).
Čas za kozarček. Shiraz. Vina Koper. Solidno, zelo solidno, oživlja žile, srce razjasni in oko.
Čas za blogarjenje? Predsedovanje terja svoj davek. Gledam statistiko za nazaj in opazen je padec objav na blogu v zadnjih dveh mesecih. Upravičeno bi kdo rekel, pa ravno zdaj, ko se mu dogaja. Ali pa, da njegovemu egu zadostuje, da kramlja z evropskimi kolegi, s komisarji, parlamentarci, Barrosom ... na diskusije na blogu z 'anonimnim' je pa pozabil. Morda pa res skromno dozo svoje ekstrovertiranosti izpolnim drugje. Pa ni to ...
Čas je problem. Prihodnji teden je prvi vrhunec predsedovanja, spomladanski Evropski svet, zagon novega cikla lizbonske strategije ... po njem se bom poboljšal. Upam.
Čas je za premislek, kaj je vredno časa.
