petek, 25. januar 2008

Z Billom Gatesom v Berlinu

Če ne blogam, to lahko pomeni dvoje. Da se mi nič pametnega ne dogaja, ali pa da se dogaja toliko, da prostočasne aktivnosti odpadejo. Pravzaprav je še tretja možnost - da dajem prednost analognemu življenju pred digitalnim. Zadnji dnevi sodijo v drugo kategorijo.

V torek najprej sestanek z generalno sekretarko evropske komisije. Popoldne nastop pred evropskimi parlamentarci. Mojo malenkost so posebej povabili posebej, ker se širi glas, da ne povem običajnega evropskega yada yada. Zaključek "če ga bomo v Evropi preveč lomili, bomo čez čas tako obubožali, da se bo industrijska proizvodnja vrnila iz Kitajske nazaj v Evropo". Ja, priznam, se malo ponavljam, ampak ne da se vsak teden povedati nekaj novega. Sploh opažam razliko med znanostjo in politiko. V znanosti bog ne daj, da bi na dveh različnih dogodkih povedal isto. V politiki je treba n-krat povedati isto. Iz 20 sem skrajšal na 12 minut, ker je urnik zamujal, meni pa se je mudilo na letalo za Berlin.

Z leve: Bill Gates (Microsoft), Žiga Turk (Slovenija), Erhard Busek (Pakt stabilnosti za JV Evropo)

Polet v Berlin, večerja z Billom Gatesom, naslednji dan še poseben dvajsetminutni sestanek na temo slovenskih prioritet pri predsedovanju EU in seveda o Centru za razvoj državne eUprave v JV Evropi. Center temelji na odličnih rešitvah za e-upravo, ki so zasluga ministra Viranta.

Bill Gates je prijeten in zanimiv sogovornik. Nekaj skupnih znancev iz mojega cnet.com obdobja. O svoji Fundaciji govori z velikim žarom. In skrbi ga, da ne bomo zaradi vsega tega ukvarjanja s klimatskimi spremembami pozabili na množico drugih problemov, ki jih mora človeštvo tudi rešiti. Bolezni, lakota, revščina. Morda sem link na Copenhagenski konsenz že kdaj posredoval.

Predavanje na Govermnent Leaders Forum, zaradi katerega sem bil povabljen v Berlin. O človeških potencialih in vladanju 2.0. Nova tema, vsaj powerpointe sem delal precej na novo. Povzetek: komunikacijske revolucije spreminjajo tudi način, kako se upravlja država. Boljše kot so komunikacijske možnosti, manj je potrebe po tem, da oblast komandira. Bolj postaja koordinator, posrednik. In to prinaša Web 2.0. Vladanje 2.0. Ne samo G2x ampak tudi x2G in x2y. Za konec lep citat od Einsteina:

The really valuable thing in the pageant of human life seems to me not the State but the creative, sentient individual, the personality; it alone creates the noble and the sublime.

Danes nazaj v Sloveniji. Seja vlade na kateri ustanavljamo Svet za konkurenčnost, popoldne pa še v parlament o lizbonski strategiji in predsedovanju. Malo se je zavleklo. (Če je Cvikl poleg, se vedno zavleče :-)

Update 25.1.2008: Dodal nekaj povezav in sliko.

35 komentarjev:

  1. Ne, rešitve e-uprave niso dobre.
    Kako je lahko rešitev, ki je vezana na neko komercialno rešitev dobra?

    Ali ni bolj smiselno izdelati rešitve, ki izenačujejo možnosti čim širšemu krogu uporabnikov?

    OdgovoriIzbriši
  2. ko sem videl vceraj zvecer posnetek v odmevih, sem sprva mislil, da sem se zmotil.. vendar je google poskrbel za verodostojnost..
    zvone stor pa je posnel fotografijo za v album
    http://www.vecer.si/clanek2008012305287593

    bravo!

    OdgovoriIzbriši
  3. Tudi mene skrbi Microsoftov "monopol" nad rešitvami za e-upravo. Mislim, da bi morala Slovenija bolj graditi na "lastni pameti" in denar vlagati v razvoj svojih informacijskih sistemov, kjer je to le mogoče. Na ta način se spodbuja inovativnost in kreativnost in zmanjšuje odvisnost od zunanjih ponudnikov. Sposobnih informatikov nimamo tako malo.

    OdgovoriIzbriši
  4. :@@@@@@@@
    to ne more bit res. Spet ta DrekSoft, njihov monopolistični pristop. Ko so nekatere države v svoji upravi preklopile na brezplačno varno rešitev Linux, pri nas podpiramo monopol. Nič čudnega da so bila podjetja Telekom Slovenije, Mobitel in Siol tako uspešne svoje čase, in še so, vendar manj. Očitno Žiga Turk ne pozna nič drugega kot Micro$$$oft. To ni napredek, kontra je.

    OdgovoriIzbriši
  5. Žiga prosim napiši kaj si mislil, ko si to delal. Veliko že ne. Včasih se je potrebno malo potruditi. Lahko bi podprel kakšno odprtokodno rešitev. A ni si minister za razvoj.

    OdgovoriIzbriši
  6. Za Billa baje ne reče veliko ljudi, da je prijeten sogovornik, ker naj bi bil čisto preveč obložen s podatki, ... Sem slišal štorijo od bivšega šefa SLO MSja, ko ga je Bill "moril" s tržnimi deležem IEja v Sloveniji in ga spravil v resno zadrego, ker jih on ni poznal - vsaj ne na tretjo decimalko,...
    Lepa novica ni kaj, res se bi malo bolj zazreti v jutri, še bolj zavihat rokave, izpustiti kreativnost in razgibati možgane, ne pa objokovati trenutno stanje in zganjati nostalgijo nad preteklostjo. Bravo Žiga!

    OdgovoriIzbriši
  7. Gregorg, Had, hvala.

    B0j3, kako da je lahko rešitev, ki je vezana na neko komercialno rešitev dobra? Svetovno gospodarstvo temelji na komercialnih rešitvah. Elektrika je komercialna, avtomobili so komercialni, zrezek v gostilni je komercialen. Torej komercialno ne more biti **a-priori** slabo.

    Nejc, Uroš, anonimni odprtokodniki,
    mislim, da bom napisal poseben prispevek na temo države in odprte kode, pa bomo tam rekli kaj več.

    Ampak pravo vprašanje ni, zakaj država ne uporablja odprte kode pri svojih IT sistemih, ampak zakaj na njej ne gradijo podjetja kot so S&T, Marand, SRC.SI, Hermes Softlab. Tudi ko ne delajo za državo ampak za druga podjetja. Le-ta se, očitno, če ni ideoloških zahtev, v glavnem naslanjajo na partnerje, pri katerih se lahko zanesejo, da bodo med nami še čez nekaj let, ki imajo urejeno podporo in pravni status, da pri njih lahko vsaj kaj iztožijo.

    In na novo razvijati nekaj, kar je neka firma že naredila, tudi ni kak poseben razvoj. Treba je pobrati, kar obstaja, in graditi od tam naprej.

    Skratka, ne gre za ideološko ampak za tehnično vprašanje.

    In če boste pogledali prezentacijo, sem v Berlinu jasno razložil, da nas v Lizbonski strategiji zanimajo odprte inovacije, odprti standardi in odprt dostop do znanja.

    Paps, kar me je presenetilo je, da je skromen, da nima tiste tipične ameriške vehemence in prepotentnosti.

    OdgovoriIzbriši
  8. "In na novo razvijati nekaj, kar je neka firma že naredila, tudi ni kak poseben razvoj. Treba je pobrati, kar obstaja, in graditi od tam naprej."

    Se popolnoma strinjam, tukaj pa imamo problem, saj to ni ravno enostavno. Kako boš gradil naprej, če nimaš pojma kako deluje "podlaga"? Torej obstajajo MS tečaji (ki so dragi), vendar te na redko katerem učijo zakaj nekaj deluje tako kot deluje. Poleg tega, podlage ne moreš prilagodit lastnim potrebam.

    Zakaj ne bi vzeli kakšne druge, _odprte_ komercialne rešitve, recimo Novell SuSE rešitev, ki temeljijo na odprti kodi? Tudi tukaj ima človek podporo (in to dosti cenejšo), zanesljivost in konec koncev tudi znamko za tistega, ki mu je to pač pomembno (Novell ni ravno nov igralec na IT sceni).

    Skratka, to se mi absolutno zdi tema, o kateri je vredno razpravljati. Se pa veselim prispevka na temo države in odprte kode.

    OdgovoriIzbriši
  9. Ajajaj, kje smo se mi za razvitim svetom. To je cisto zapravljanje davkoplacevalskega denarja. Upam, da se vlada in z njo minister cimprej zamenja ...

    Darko

    OdgovoriIzbriši
  10. .
    Čudno, zelo čudno. V Ljubljani se odpira nek nov center M$, a v Berlinu se podpisuje zanj.

    Še pomnite tovariši nedavno preteklost?

    Karor je bilo nekoč, tako danes in na veke vekov. Amen

    .

    OdgovoriIzbriši
  11. OK. Nisem hotel biti konkreten, pa sem očitno naredil napako.
    Ni komercialna rešitev slaba. Slaba je rešitev, ki je VEZANA na le eno okolje.

    Sam sem do nedavnega uporabljal linux in bi moral dušo prodati, da bi lahko uporabljal e-dohodnino.
    E-vem je seveda odpadel.

    Sedaj uporabljam Mac OS X - torej komerciala.
    Glej ga zlomka, ne e-dohodnina (ki sicer ni več aktualna), ne e-vem ne delujeta.

    OdgovoriIzbriši
  12. Bomo videli kaj se bo izcimilo iz tega. Ampak, a se s tem ne ustvarja nek monopol? Saj niso samo Microsoftovi ljudje sposobni izdelati nekaj uporabnega. Pravzaprav z bratom razvijava neko spletno aplikacijo, ki bi lahko bila zanimiva tudi za vlado - in to doma!

    No ja, kar bo pač bo. Vem za ogromno stvari, ki bi se jih dalo izboljšati. Bodimo optimisti.

    OdgovoriIzbriši
  13. Darko, mi smo #2 v razvitem svetu kar se javne uprave tiče, tako vsaj trdi Cap Gemini. Bravo MJU in Virant! In vi kar upajte ;-) Trdim, da gre za Center zelo malo denarja, ki za slovenske firme lahko odpre zelo veliko vrat.

    nkd, pa kod ideja, da naj bi v Berlinu kaj podpisali? Preberite blog, sledite kakemu linku.

    b03j, če e-dohodnina in e-vem ne delujeta na Mac ali na Linux-u pa je to za moj okus nesprejemljivo. Se bom pozanimal.

    OdgovoriIzbriši
  14. Kje je ikona za :worship:, ko jo človek potrebuje.

    Če smo že pri tem, tudi poročanje Ajpesu je bilo (vsaj za leto 2006) vezano na Excel.
    Ker sem takrat uporabljal openoffice, določeni makroji niso delovali.

    Če imam recimo firmo vezano na določen operacijski sistem, ki ni Microsoftov, potem ne morem uporabljati raznih programčkov za poročanje inštitucijam.

    Hočem v bistvu samo to, da bodo rešitve popolnoma neodvisne od operacijskega sistema.

    OdgovoriIzbriši
  15. Rešitve morajo biti odprte, mogoče (še) ne nujno odprtokodne, ampak 100% kompatibilne na vseh platformah.

    A Microsoft glede tega ne blesti. Zato se tudi ne čudim, zakaj je mogoče ravno tu MS zakoličil e-upravo s svojimi produkti. V uporabi Firefoxa smo Slovenci vodilni v svetu. Čeprav o statističnih podatkih za druge produkte npr. OpenOffice.org nimamo tako oprijemljivih podatkov, verjamem, da OOo sledi Firefoxu. Jaz sem na tak način nazadnje pristal na Linuxu.

    E-uprava poteka prek interneta, se pravi, da je možno, da bo na udaru prav kompatibilnost s FF-jem. Se še kdo potem čudi zakaj smo izbranci? Jaz ne.

    Sicer pa verjamem, da je Bill prijeten možakar. A biznis je biznis, četudi je zdaj njegovo primarno početje filantropija.

    OdgovoriIzbriši
  16. Ni kaj komentirati žalostno, toda resnično.

    OdgovoriIzbriši
  17. Ziga Turk Wrote:
    "... ampak zakaj na njej ne gradijo podjetja kot so S&T, Marand, SRC.SI, Hermes Softlab. Tudi ko ne delajo za državo ampak za druga podjetja ..."

    Od kje pa tebi te informacije? A sploh ves kaj govoris? Dvomim... :)

    En primer:
    http://www.hermes-softlab.com/slo/SE/se_embedded.html
    -> Pise Linux?

    Na Marandu, se vecinoma uporablja java, ki je OS. Parav tako tudi na Hermesu, SRC-ju itd...

    Da ne govorimo vse kar se dejansko uporablja v zakulisju, kar tukaj ne vidis. Vecina podjetij sloni na odprti kodi. Ker je edini dovolj hiter nacin do zasluzka.

    OdgovoriIzbriši
  18. Andrej Kositer, Agenda/koordinator COKS25. januar 2008 14:26

    V zadnjih letih (desetletju ali nekaj več) so se začele na področju ITja in posebej programskih rešitev dogajati spremembe, ki so in bodo korenito vplivale na način zasnove, razvoja in uporabe programskih rešitev. Ne povsod, večinoma pa zasledimo rdečo nit, ki se ji pravi odprta koda, sodelovanje, in novi razvojno uporabniški modeli.
    Spremembe so takšne, da se jim (morajo) podrejati tudi veliki igralci (IBM, MS, Oracle, etc).

    NE, IT svet ne temelji izključno na komercialnih rešitvah. Takšne primer je internet (TCP, Apache, sendmail in kopica drugih). Za statistike o uporabo nekomercilanih OK rešitev glej linke raziskav spodaj (70% podjetij uporablja tudi OK rešitve).

    NE, vsa komercialna podjetja ne temljijo svojih rešitev na komercialnih tehnologijah. Agenda www.agenda.si je eno izmed podjetij, ki ponuja rešitve in celoten spekter storitev (svetovanje, inženiring, vzdrževanje, izobraževanje) na odprto kodnih tehnologijah in to po kakovostnih standardih, ki veljajo v stroki. Te rešitve s pridom izkoriščajo podjetja kot so Mercator, Merkur, SIQ, LPP, VOKA, in drugi (http://www.agenda.si/agenda-os/reference.html) in so z njo nadomestila dražje komercialne rešitve. V preteklosti so nekatera uporabljala tudi komercialne rešitve, na katere se niso mogli več naslanjati, saj je bil njihov razvoj enostavno ustavljen (različice OS, Office, podatkovnih baz, pisarniških rešitev). Zakaj pa omenjeni ubirajo takšno strategijo, pa lahko samo ugibam, verjetno so lahko glede na okolje in svoje potenciale na takšen način najbolj uspešni.

    DA, ponovno razvijati že razvito je nesmisel in na tem temelji odprta koda. Ogromno rešitev je že prosto na voljo, potrebno jih je osvojiti in v sodelovanju z drugimi avtorji izboljšati, dodatno razviti.

    Vsekakor pa se veselim aktivnosti Slovenije na področju ITja in pričakujem, da bo minister javno in konkretno podprl tudi nastajajoči Center Odprte Kode Slovenije.

    Izzivi namreč niso tehnični (tehnološki) ampak idelološki (politični). Nepoznavanje razmer in možnosti, zaklenjenost v tehnologijo (največkrat MSjevo), nepoznavanje IT strategij in arhitektur, ovire pri razpisnih pogojih, lobiranje, izrivanje, izsiljevanje, etc. Še posebej opozarjam na podleganje FUD http://en.wikipedia.org/wiki/Fear,_uncertainty_and_doubt
    , ki mnogokrat onemogoča konstruktivno debato in dobre rezultate.

    Seveda gre pričakovati, da se minister za razvoj takšnim zankam ne pusti ujeti.

    Vljudno priporočam (med drugim) branje:

    IDABC http://ec.europa.eu/idabc/en/home

    IDABC OpenSource Repositorij http://ec.europa.eu/idabc/en/chapter/452

    FLOSS World http://flossworld.org/

    FLOSS Survey and Study http://www.infonomics.nl/FLOSS/

    Nenazadnje COKS Center Odprte Kode Slovenije http://www.coks.si

    OdgovoriIzbriši
  19. in vse tiho je bilo :)
    Sej prav, da končno MS-ju nekdo stopi na rep...
    Ko je denar v igri, ni prijateljev.

    OdgovoriIzbriši
  20. Nekateri ljudje verjetno delajo in nimajo časa za redno odgovarjanje na komentarje. :D

    Microsoft pač zna izkoristiti priložnosti. Center bi lahko ustanovil tudi kdo drug.

    S strani MJU:
    "finančni prispevek v višini 40.000 evrov za leto 2007 in 40.000 evrov za leto 2008." - za 2007?

    OdgovoriIzbriši
  21. Sej ni problem uporabe komercijalnih rešitev. Tukaj vsi napačno sklepajo, da izraz Free Software avtomatično pomeni Zastonj programsko opremo, kar NI RES. Free pomeni prosto.

    Microsoft ipd. pa delajo LASTNIŠKO programsko opremo.

    Obe opciji pa sta lahko komercialni.

    Država bi se morala oddaljiti od uporabe lastniške programske opreme, ker le ta v veliko primerih pomeni (lep primer so Microsoftovi produkti) popolno odvisnost od enega proizvajalca programske opreme.

    Z odvisnostjo pa lahko na dolgi rok prinese ogromne stroške.

    Problematične so tudi firme, ki ne podpirajo standardov (zopet lep primer Microsoft).

    OdgovoriIzbriši
  22. 1. Microsoft se odpira (standardni formati za office, bistveno bolj podpira standarde kot nekoč, objavlja source kodo svojih knjižnic itd.).

    2. Če je nekaj open-source, to niti pod razno ne pomeni, da je ceneje.

    3. Če uporabljaš open-source, to niti pod razno ne pomeni, da nisi odvisen od avtorjev. Če ima kdo iluzijo, da lahko kompleksne IT rešitve mimogrede krpa vsak dan drug človek, očitno nikoli ni delal v IT poslu. Ko se pojavi težava v mission-critical aplikaciji, potrebuješ telefonsko številko odgovorne osebe, ne pa dobre volje communityja, ki bo zadevo hitro uredil ali pa tudi ne.

    OdgovoriIzbriši
  23. @japka, all: nimam kaj na hitro dodati, razen da ponovim obljubo, da o kulturnem boju napišem poseben prispevek.

    OdgovoriIzbriši
  24. @all, se mi zdi pa škoda, da ni kaj več debate o sami vsebini predavanja na Vrhu; o eDemokraciji 2.0 ipd.

    OdgovoriIzbriši
  25. to pomeni, da ima naše podatke velik monopolist. To je vendarle skregano s konkurenčnostjo!

    Kdo je že videl kak varen Microsoftov izdelek!

    Spoštovani gospod Turk, ali ste morda kdaj poskusili vsaj uporabiti kakšen drug opreacijski sitem.

    Priporočam vam da si glede na nezahtevnost prenesete Ubuntu!

    OdgovoriIzbriši
  26. Država bi za svoje potrebe morala imeti na razpolago kodo in svoj IT department, ki bi jo tudi po potrebi pregledoval in mogoče vzdrževal.

    Za nobenega od lastniških programov ni mogoče s trdnostjo reči, da je backdoor free.

    Pri prosti kodi je zmotno prepričanje, da za njo stoji samo community. Novel ipd. lepo kažejo nasprotno. Seveda pa NISI omejen na avtorja. Normalno, da ponavadi avtorji največ vedo o kodi, ki so jo napisali, vendar imaš ti vso pravico najeti 10, 100 programerjev, ki bodo uredili stvar, ki te teži!!!! In država MORA imeti to možnost.

    In prosto/odprto kodno seveda ni nujno ceneje, gledano na dolgi rok pa vseeno lahko prinese zmanjšanje stroškov. In 3 leta ni dolga doba (nanašam se na študijo vlade (SLOVENSKE (nism ziher katere)).

    Tudi prosto kodne rešitve imajo nek posloven model za sabo.

    Glavno pri prosti kodi je SVOBODA! Enako pomembna je tudi transparentnost, ki jo kot rečeno država MORA zagotoviti. Tukaj se velikokrat govori o varnostnih zadržkih ampak security through obscurity NI REŠITEV!!!

    Kot je g. Turk namignil back to the topic :)

    p.s. OOXML ni STANDARD

    OdgovoriIzbriši
  27. Zanimiva novica. BTW, manjka še kak
    link do definicije "JV Evrope",
    zato dodajam enega:

    Stability Pact for South Eastern Europe

    Lp, Roman

    OdgovoriIzbriši
  28. Vprašanja:
    -a bo center enakovredno podpiral z financami tudi odprto kodne rešitve?
    Če da kako, in a bodo lahko sodelovale razen SRCovih ne diskriminirano tudi ostale ne MICROSOFT rešitve?
    -koliko bo g. GATES dal SVOJEGA denarja v gotovini?
    -koliko bo tega denarja namenjeno in pod kakšnimi pogoji za ostala podjetja ki razvijajo domače rešitve?
    - ni vam potrebno odgovarjat koliko CD-jev (licenčnih pravic) in knjig bo dal Gates (kobajagi software v vrednsoti mio EUR - larifari ) čakam pa odgovor na:

    -koliko bomo davkoplačevalci dali EUR v gotovini za zagon centra

    OdgovoriIzbriši
  29. Trapasti novinarji pa so naznanitev centra prevedli in sporočili Sloveniji kot podpis pisma o nameri v Berlinu....

    OdgovoriIzbriši
  30. Andrej Kositer, Center Odprte kode podpiram, nazadnje sem ga na Frisku, in zelo se strinjam, da so problemi ideološki.

    Christooss, hvala za nasvete. Gotovo mora država misliti tudi na to, ne pa samo na to. Država svoj IT department, ki bi ji programiral vse kar rabi? (1) ga bi težko primerno plačala, (2) država ni softverska firma, (3) država je slab gospodar (remember?).

    OOXML ni požegnan standard, omogoča pa, da ga kdorkoli bere in piše, kar je popolnoma dovolj. V XML okolju je glavna pridobitev transparentnost formatov, "standardnost" je drugotnega pomena.

    Galileo, ja, kot sem rekel, država hoče delati s firmo, ne pa s community. Država predpiše funkcionalne zahteve, ne pa tehničnih rešitev.

    Smihael, ja vsi moji serverji tečejo na FreeBSD. Da bi pa notesnik prestavil na kak Linux … pa (1) nimam časa za selitev, (2) nimam volje, da bi se nekaj tednov ukvarjal s spremembo v delovnem okolju in (3) ne vidim, da bi kako zadevo potem hitreje opravil. Ali pač? 95% časa preživim v Firefoxu, Wordu in Powerpointu. V čem bi bil na boljšem?

    Anonimni, napačna je ocena, da Center sedi na kupu državnega denarja, ki ga bo delil naokrog. Denar za projekte bo moral šele pridobiti na raznih razpish in sploh ne samo od države. Gre za to, da v centru pridejo skupaj subjekti, ki jih zanima informatizacija javnih uprav, ki imajo na tem področju zanimive izkušnje, kontakte, in ki lahko skupaj kako zadevo naredijo. Ne gre za zaprto druščino.

    OdgovoriIzbriši
  31. "re: Ampak pravo vprašanje ni, zakaj država ne uporablja odprte kode pri svojih IT sistemih, ampak zakaj na njej ne gradijo podjetja kot so S&T, Marand, SRC.SI, Hermes Softlab. Tudi ko ne delajo za državo ampak za druga podjetja. Le-ta se, očitno, če ni ideoloških zahtev, v glavnem naslanjajo na partnerje, pri katerih se lahko zanesejo, da bodo med nami še čez nekaj let, ki imajo urejeno podporo in pravni status, da pri njih lahko vsaj kaj iztožijo."


    zanimiv pogled in ne morem se z mnenjem drugega kot strinjati, obenem pa se mi porajajo misli ali ne bi bilo bolje za izvajanje drzavne e-uprave razpisati kar koncesijo saj je zelo pogosto in precej verjetno da bo drzava slab gospodar z denarjem davkoplacevalcev in izborom programske opreme. S transparentnim natecajem bi se kot prvo izognili posrednikom/politikom parlamentarcem in ministrom se ne bilo treba ukvarjat z ucinkovitostjo javnih e-sluzb in bi se lahko posvetili pomenbnejsim nalogam
    za povrhu pa bi za storitev lahko izvajalca lahko celo obdavcili in tako prihranili davkoplacevalcem se dodaten zajeten kup denarja in ga v primeru neucinkovistosti in splosnega nezadovojstva z eupravo bi ob primerni pogodbi lahko izvajalca storitev celo zamenjali..

    tako bi ubili kar nekaj muh na mah bojim se da tudi kaksno nedotakljivo:)

    OdgovoriIzbriši
  32. Namerno sem napisal po potrebi. Sej ni nujno, da je prav državni IT department. Pač država najame firmo (npr. Hermes, ki ne dvomim je polna zelo sposobnih programerjev), ki opravi (spet PO potrebi) dela, ki jih zahtevajo trenutne situacije.

    Po potrebi je mišljeno če npr. računalniška firma nehala vzdrževati programsko opremo. Oz. če računalniška firma katere program je ne more izboljšati kvalitete programa v tako smer, da bi bila stranka (Država) zadovoljna. Če je koda prosto dostopna je to veliko lažje narediti.

    Svoboda izbire.

    Pri lastniških programih težko sedaj kar naenkrat rečemo npr. Hermesu:"Sedaj boste vi skrbeli za to in to"

    Upam, da se zavedate, tako g. Turk, kot vsi ostali, da community je dokaj pomemben člen prosto kodnega gibanja, vendar je ogromno zelo sposobnih in uspešnih podjetij, ki svoje znanje polagajo v kodo, skrbijo zanjo in ponujajo storitve okoli te kode.

    SUN, IBM, Novell, Red Hat? Mogoče v Sloveniji to še ni toliko popularno, vendar bi lahko država s polnimi usti konkurenčnosti veliko več naredila v tej smeri. Lahko priznam, da je nekaj že narejeno ampak...

    Standardizacija je zelo pomembna. Ker le ta prinese najpomembnejšo stvar transparentnost.

    Zelo smelo od Države bi bilo iti po smernicah sprejemanja otdja in npr pdfja, kot edinega pravilnega sredstva za komuniciranje med Državo in Upravo ter Državljani.

    Kljub vsemu pisanju o prosti kodi pa moramo vsi podpreti centre, ki se trudijo vzpostaviti višjo raven znanja oz. organizirajo rabo le tega.

    To je edina prava smer in upajmo, da ne bo ostalo samo pri enem, dveh ali nekaj centrov.

    OdgovoriIzbriši
  33. OOXML je obup od predloga za standard, kar lahko potrdijo vsi, ki so se s tistimi 60.000 stranmi definicije vsaj deloma ubadali. V njih so cvetke kot „tukaj uporabi pravila, kot so v Word 4.0“, povsem nestandardno zapisovanje datuma (npr. ISO ima svoj standard za to) ipd. Dokončne odločitve o OOXML še ni in sledi prihodnji mesec ...ampak domnevam, da mu na ISO BRM ne bo ugodeno. Je pa za MS vseeno to korak naprej, čeprav (vsaj) do neke mere ponesrečen.

    OpenDocument/ODF in PDF na drugi strani pa sta veljavna ISO standarda.
    Mimogrede je tudi EU obvezana, da komunicira v odprtih in potrjenih standardih in kolikor vem, naj bi določena interna komunikacija že delovala v ODF.

    Tudi sam sem Linux uporabnik že več kot desetletje in odkrito povedano mi je povsem vseeno kaj kdo uporablja in zakaj *DOKLER* delujejo stvari in se uporablja odprte standarde. Standard, ki ni odprt, izgubi svojo osnovno funkcijo — namreč, da omogoča standardno uporabo vsem. Tudi meni ekstremno ni všeč, da ne morem opravljati določenih „e-demokratične“ storitev, ker uporabljam „nepodprt“ browser (Konqueror je btw prvi, ki je uspešno opravil Acid2 test, da je 100% CSS3 kompatibilen!).

    Kot zanimivost: na sodiščih, vem, da se uvaja OpenOffice.org in Mozilla Thunderbird ter Firefox; poleg tega imajo še par desktopov, ki jih poganja Suse Linux.

    OdgovoriIzbriši
  34. @all, se mi zdi pa škoda, da ni kaj več debate o sami vsebini predavanja na Vrhu; o eDemokraciji 2.0 ipd.

    Kako naj kdo pokomentira predstavitev v Berlinu, če po šestih ekranih naslednji niso več dostopni? Ni vezano na brskalnik ...

    OdgovoriIzbriši

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.