Frazo je populariziral Lenin v zvezi s socialdemokrati (ki so tako postali sovražnik) in so jo poznali vsi partijci, ki so dali skozi prave tečaje, starejši pa bi se jo morali spomniti tudi iz šole. Nekateri jo pripisujejo Cerkvi, vendar uči bistveno drugače "Kdor ni proti nam, je za nas«.
Pri nas je tezo "kdor ni z nami je proti nam" nazadnje populariziral Kučan v razvpitem govoru leta 1994, ko je izjavil:
Domovinsko pravico je v tem kontekstu dobilo ali, če sem bolj natančen, dobiva načelo “kdor ni z nami, je proti nam”, še bolj določno “kdor ni z mano, je proti nam”. Je torej sovražnik in za premagovanje sovražnika so dovoljena vsa sredstva. Ne smo tista, ki jih pozna demokracija, torej argumenti, protiargumenti, ampak vse tisto, kar z demokracijo nima nobene zveze. To je najprej diskvalifikacija in potem likvidacija, če je potrebno, tudi fizična.Medijsko je desnica potem te beseda zasukala tako, kot da bi bil to Kučanov program oz. napoved čistk v vladi. No ja. Osebno resno dvomim, da bi Kučan take stvari javno napovedal. Tako kot pred kratkim, je opozarjal na splošen pojav. Pri sukanju (angl. spin) te izjave je šlo potem desnici na roke dejstvo, da je levica z odstranitvijo Janše iz vlade na tak način vendarle dejansko ravnala.
Skratka, če kdo vpije "primite tatu" ne pomeni, da sam krade (kot žali mojo inteligenco desnica) ne zagotavlja pa tudi, da ne krade (kot žali mojo inteligenco levica).
Način razmišljanja in delovanja "kdor ni z nami je proti nam" je dobil domovinsko pravico z oktobrsko oz. enobejevsko revolucijo in se ni pojavil iz nič celih pet let po demokratičnih spremembah, kot bi nas rad prepričal Kučan. Dolgo s(m)o pač razmišljali tako in navada je železna srajca.
In se nam seveda vsem pozna. Dobre ideje so zavrnjene, ker pač niso "invented here", tako imenovanih "bi-partisan" rešitev ni, vsaka zadeva, ki ni "naša", se sprejema na nož. Opozicija (katerakoli) je sistematično proti vsem rešitvam in bo potegnila z npr. avtoprevozniki, če iz še tako neutemeljenih vzgibov naredijo prometni zamašek s stavko, ali pa s sindikati, študenti, učitelji, dijaki ... da imajo le kaj proti ne-našim za povedati.
Ne strinjam se s Pahorjem, ki pravi "nehajmo se deliti na naše in vaše", ker me preveč spominja na ideje, da bi imeli nek nestrankarski SZDLjevski sistem. Za začetek parafrazirajmo Baracka Obamo, "če je ideja dobra, me nič ne briga ali prihaja od naših ali od vaših". To bi nam moralo zadostovati.
Ali pa, če bi kot naše označili strpne, odprte, široke, kot njihove pa popadljive, zadrte in ozke. V tem primeru sem pa samo za naše.
