Hitreje? Res?

Prepričujejo nas, da je zaprtje Slovenske za osebni promet dobro. In da so rumeni pasovi na vpadnicah dobri. A prepričljivih argumentov nisem videl.

Drži, da v nartpanih avtobusih skozi cestni presek spraviš več ljudi v časovni enot, kot če po eden sedijo v osebnem vozilu, ampak to ni vsa zgodba. Mimo Name se bo zaradi zaprtja morda premaknilo več ljudi v časovni enoti. Morda, ker avtobusi so na Slovenski že imeli svoj pas prej in ga bodo imeli tudi zdaj. Ampak, kar je res važno je, ali bodo vsi udeleženci v prometu skupaj za potovanja po Ljubljani poslej porabili manj časa. Tega izračuna nisem videl in čez palec se zdi, da ne.

Če bi se recimo vsi začeli voziti z javnim prometom, bi ta tekel malo hitreje. Bodimo optimisti, recimo, da bi potovanja skrajšali celo za 20%. Ampak z avtom se človek med dvema točkama v Ljubljani premakne vsaj 60% hitreje kot z javnim prevozom. Tega javni prevoz nikoli ne bo ujel, ne glede na to, kaj vse se zapre. Vedno je treba namreč peš do in od postaje in vedno se nekaj časa čaka na avtobus (ali tramvaj), da ne govorimo o čakanju pri prestopanju. Tega skupaj je lahko toliko, kot je celoten čas potreben za pot z avtom, torej tudi vožnja javnega prometa z neskončno hitrostjo ne bi pomagala.

Končna posledica je, da bo po spremembah povprečen udeleženec prometa v Ljubljani za pot na delo in iz dela potreboval več in ne manj časa.

• Veliko več vsi tisti, ki bodo iz osebnega vozila prešli na javni promet, 
• krepko več vsi tisti, ki bodo ostali v osebnih vozilih v še večjih zastojih,
• in malo manj tisti, ki so se do zdaj vozili z javnim prometom.

Ampak v agregatu je zadeva negativna.

Naloga mestnih oblasti ni ideološko* motivirano šikaniranje udeležencev osebnega prometa, ampak skrb za to, da ljudje čim manj časa izgubljajo v prometu. Za resen prispevek na tem področju so potrebne konkretne investicije, ne sajenje rožic (dreves) in kozmetika (barvanje).


* ne v smislu levo-desno, ampak zeleno. 

Nexus neučinkovitosti

Google/ASUS Nexus 7 je ta hip verjetno najboljša tablica na trgu. Spodnja tabela kaže, koliko kupce stane neučinkovitost gospodarskih okolij in nedelovanje prostega trga. Vse to proizvajalec namreč prevede v končne cene izdelka. Upoštevane so cene iz GooglePlay, v Sloveniji pa ponudba spletne trgovine Mimo vrste.

Ne spominjam se, koliko so bili "Iskrini" Spectrumi leta 1984 dražji od angleških, ampak 40-50% so čisto jugoslovanski procenti. Nasprotniki globalizacije v Evropi nasploh in v Sloveniji posebej so očitno zelo uspešni.

Kam so šla delovna mesta

Tule so vzroki za našo krizo v treh slikah.

Delovna mesta so izginjala v zasebnem, materialnem sektorju, tam, kjer se nekaj otipljivega naredi. Delovna mesta so nastajala v javnem sektorju na splošno in nekaj malega v ne-materialnem zasebnem sektorju belih ovratnikov.

Zanimivo, da je država doživela večji boom pri poslovanju z nepremičninami kot z npr. informatiko in da je oskrba z vodo postala pravi hit. Morda zato toliko slišimo o tem, da je voda javno dobro. Pa saj je ne popijemo nič več kot pred trinajstimi leti.

Na prvi pogled se zdi svetla točka rast strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, ampak, ko pogledamo bolj podrobno, ne kaže, da bi šlo za razvoj, ampak smo zakomplicirali računovodstvo in pravne postopke, pa več ljudi upravlja in svetuje pri upravljanju.

Izobraževanje kot orodje ekstremizma

Lukšičev strankarski in akademski kolega je na Blejskem forumu povedal, da je izobraževanje varovalka pred rasizmom, nacionalizmom in ekstremizmom:

Odvisno seveda kakšno je to izobraževanje. Kot šolski minister je dr. Igor Lukšič nekaj 100.000 davkoplačevalskih evrov investiral v projekt "Stisni roko v pest", ki se je leta 2011 odvijal po vseh slovenskih šolah.

Investicija se je obrestovala. Precej podobno pest smo gledali na "ljudskih vstajah":

Ekstremizma tam ni manjkalo. Od zažiganja slik do obešanja lutk:

Lutke politikov, ki so jih protestniki obelili pod dravski most.
vir: Delo

Kar se Janezek nauči, to Janez zna. In FDV je za te zadeve stroka.