Slovenija: Avstrija za reveže?!

Slovenes saw themselves as hard-working, prosperous and Western-oriented. The Serbs, Croats and Bosnian Muslims of Yugoslavia thought of them as haughty and uptight, without the relaxed charm of other Balkan Slavs. Cynics called Slovenia 'the poor man's Austria'.

Bah, od dunajskih konjarjev do predsedovanja EU v 16 letih! How's that for haughty!

Še več pisanja v podobnem duhu v Reutersovi novički.

Vesel božič in srečno 2008

Preden se je zgodila komunikacijska revolucija, so si vsi ljudje voščili osebno. Ko se je pojavila pošta, so znance začeli deliti na dve kategoriji, na tiste, ki so vredni osebnega voščila in tiste, ki so dobili zgolj voščilnico. Potem se je pojavil telefon ... vmesna kategorija. Email in SMS so oblikovali še dve, tako, da imamo takole lestvico. Urejeno po stopnji interaktivnosti in personalizacije:

• osebni obisk
• telefonski klic
  
• pisno voščilo
• osebni email
• osebni SMS
• serijski email
• serijski SMS
• voščilo na bolgu

Če tole berete ste torej v čisto zadnji kategoriji. Takle mamo. Vedno več voščil, vedno več ljudem, pa vedno manj časa, da bi si prazn-ike zapolnili z obiski prijateljev in znancev. Ali pa s pisanjem osebnih voščil.

Pa vendar, "Vesel božič!" Da bi se lahko veselili drugače, kot vsakega drugega veselega praznovanja. Da bi se veselili česa, kar se ne da otipati, okusiti, izmeriti, ampak za kar enostavno vemo, da je. Da bo.

In "srečno novo leto". Kot je rekel hokejist Wayne Gretzky. "Zgrešiš 100% strelov, ki jih ne ustreliš". Srečo imaš lahko le, če kupiš srečko, če tvegaš.



PS. In za vsak slučaj še uradni ministrski čestitki, lizbonsko obarvani.

Lizbona Lizbona!

Če za kaj, potem so Portugalci sposobni plasirati svoje glavno mesto. Leta 2000 so za strategijo reform v Evropi dosegli ime "Lizbonska strategija". Od leta 2005 se to imenuje tudi "strategija za rast in delovna mesta". Letos so za pogodbo o delovanju unije plasirali ime "Lizbonska pogodba".



Da bi bila nesreča večja, sta obe lizbonski zadevi med prioritetami našega predsedovanja. Strategija stopa v nov cikel; strategiji bo dal nov pospešek in določeno prenovo prav marčevski Evropski svet pod našim predsedstvom. Pogodba je sicer podpisana, narediti je treba vse, da bi bila tudi ratificirana. Ratifikacije se bodo dogajale skozi celo leto 2008. Vsi opozarjajo, da med predsedovanjem ja ne bi odpirali tem, ki bi kako volilno telo vznejevoljilo.

PS. Tole pišem zgolj zato, da vse morebitne bralce, predvsem pa novinarje, po svojih močeh opozorim na to, da sta to dve popolnoma različni zadevi. Na TV in v tisku namreč že opažam, da se to dvoje meša.

Pot v OECD pomembnejša od cilja

Od ponedeljka do danes smo končno z mrtve točke premaknili pogajanja za vstop v OECD. Končno zato, ker smo povabilo za začetek pogajanj o pristopu dobili že maja, na časovnico za vstopanje pa smo čakali do 30. novembra. Vabilo je namreč hkrati dobilo pet držav. Ena od njih za eno od vlad članic ni bila primerna kandidatka. Vlada v članici se je zamenjala in proces je stekel naprej. (Kako lepo diplomatsko povedano!)

Z vstopom v OECD bo Slovenija zaokrožila včlanjevanje v pomembne mednarodne organizacije, ki ga je začela z vstopom v OZN, OVSE, NATO in EU. Slovenija si preprosto ne more privoščiti, da ne bi bila članica katere od teh organizacij. Člani smo, zato ker to preprosto moramo biti. Pač nismo Švica.

OECD je v tem smislu nekaj posebnega. V OECD si želimo vstopiti, nujno za preživetje naroda pa članstvo ni. Bolj kot še ena mednarodna organizacija je OECD klub enako mislečih držav. Da so nas povabili k pristopanju je veliko priznanje razvoju našega gospodarskega, socialnega, političnega sistema v zadnjih letih. Da se bomo o pridrževanju morali še pogajati, da bomo morali dokazovati, da res izpolnjujemo pogoje za članstvo, da smo enako misleči, da sodimo v klub, pa pomeni, da je še prostor za izboljšave in reforme.

Kaj je OECD

OECD je elitni klub 30 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikuje globalne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Skupina držav OECD z manj kot 20% svetovnega prebivalstva ustvari skoraj 60% svetovnega BDP. Nastala leta 1961 iz svoje predhodnice Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC), ki je bila ustanovljena že leta 1948 za izvajanje Marshallovega načrta za povojno obnovo Evrope. Namen organizacije je širjenje politike, ki omogoča največjo možno gospodarsko rast, zaposlenost ter naraščajoč življenjski standard v državah članicah. Organizacija si prizadeva tudi za razvoj gospodarstev v državah nečlanicah ter za pospeševanje svetovne trgovine.

Generalni sekretar OECD je Angel Gurria od junija 2006. Svet OECD je najvišje, odločujoče telo OECD. Sestavlja ga 30 predstavnikov držav članic OECD in predstavnik Evropske komisije. Svet se redno sestaja v sestavi stalnih predstavnikov držav pri OECD. Odločitve sprejema s soglasjem vseh članic. Enkrat letno svet na ministrski ravni odloča o ključnih zadevah in prioritetah dela OECD.

Odbori OECD so vsebinska delovna telesa pa posamezna področja kot na primer: gospodarstvo, zaposlovanje, investicije, izobraževanje, znanost, finančni trgi....V odborih predstavniki držav članic (v nekaterih lahko tudi nečlanic) na strokovni ravni izmenjujejo ideje, prakse, se primerjajo, pregledujejo in ocenjujejo napredek na posameznih področjih in državah. Članstvo za državo pomeni, da njene politike stalno primerjajo z drugimi članicami, da je podvržena analizam, da dobiva priporočila, da ima na voljo verjetno najboljši ekspertni sistem, ki ji lahko svetuje pri oblikovanju politik in iskanju rešitev. In seveda je članstvu tudi "seal of quality", ki izboljša vse mogoče ratinge in poveča zaupanje v državo in v njene gospodarske subjekte.

Redni letni proračun 2007 (Program 1): 340 mio EUR. Zadnja širitev 1996 - Južna Koreja, Poljska, Madžarska in Češka, 2000 – Slovaška. OECD sodeluje z G8. Voditelji držav G8 so junija letos na vrhu v Heligendammu v Nemčiji povabili OECD za nosilca (platformo) dialoga med G8 in največjimi razvijajočimi se državami Brazilijo, Kitajsko, Indijo, Mehiko in Južno Afriko na področjih inovacij, svobode investiranja, družbene odgovornosti in energetske učinkovitosti.

Pogoji za članstvo

Ja, energetske učinkovitosti. Morda bi kdo pomislil, da predstavlja OECD trdo jedro svetovnega kapitalizma. Pa ni res. Največ direktiv OECD je prav s področja trajnostnega razvoja in varovanja okolja. To področje je tudi eno od treh (poleg investicijske in fiskalne politike), ki mu bodo pri vstopanju Slovenije posvetili posebno pozornost.

Osnovni kriterji za članstvo države so, da je ta enako misleča (like-minded), da je pomemben igralec (significant player), da obstaja vzajemna korist mednarodne skupnosti (mutual beneft) in da ima država globalni pomen (global considerations). Slovenija je torej, v luči članic OECD, "pomemben igralec" in ima "globalni pomen". To je prijetno slišati.

Enako misleči naj bi bilo glede na "a commitment to pluralist democracy based on the rule of law and the respect of human rights, adherence to open and transparent market economy principles and a shared goal of sustainable development". Da je temu tako tudi v konkretnih primerih in v podrobnostih bomo v procesu približevanja morali še dokazovati.

Vstopanje Slovenije

Začetek vstopanja v OECD za Slovenijo prihaja v precej neugodnem času. Pokriva se s predsedovanjem EU, ki bo že samo po sebi preobremenilo strokovne službe na ministrstvih. OECD to razume. V današnjih in včerajšnjih pogovorih smo se dogovorili za učinkovito in racionalno organizacijo dela, kratke komunikacijske kanale in centralno koordinacijo vseh aktivnosti skozi Službo vlade za razvoj. Želijo sodelovanje Slovenije še na tistih odborih, kjer doslej še ni bila prisotna in odkritosrčno in odprto razpravo o izpolnjevanju meril. Februarja pričakujemo prve pogovore tudi na tehnični ravni, delo pa se bo intenziviralo v zadnjih mesecih predsedovanja. Če ne bomo izgubili še pol leta okrog parlamentarnih volitev jeseni 2008, če bo tudi v prihodnje obstajal jasen političen interes za članstvo in bo proces še naprej imel ustrezno podporo prav z vrha izvršne oblasti, potem je realno, da Slovenija postane članica OECD v letu 2009.

Članstvo v OECD predstavlja nekakšno češnjo na torti in zaokrožuje včlanjevanje Slovenije v mednarodno skupnost. Nekateri bi si želeli kar se da hitrega vstopanja. Po možnosti kar do volitev. Vendar je pri OECE pot vsaj tako pomembna kot cilj. Na tej poti bo OECD preverjal ne samo to, kaj smo zapisali v zakone, ampak tudi, ali razmišljamo in delamo enako, kot države iz prve svetovne gospodarske lige. Na tej poti se lahko, če tako želimo, še marsikaj naučimo in v državi še marsikaj izboljšamo.

Kot minister za razvoj namreč vidim OECD kot še en faktor (drugi je npr. Evropska komisija z lizbonsko strategijo), ki lahko da dodatne impulze za to, da Slovenija postane bolj dinamična, odprta in podjetna, da se razvija hitreje, da hitreje, tudi pri plačah, lovi zaostanek za zahodnim svetom.

Danes smo Ljubljančani tečni

Zjutraj sem za pot Galjevica-Gregorčičeva porabil 48 minut. Pod prejšnjimi županstvi se je kaj podobnega dogajalo le, kadar smo imeli dan brez avtomobila. Gre za cca. tri kilometre zračne linije, za katero sem v starem prometnem režimu porabil 8-10 minut. Kot posledica preobremenitve tunela, Zoisove in Karlovške zaradi zapore Tromostovja, se je to podaljšalo na 15-20 minut. A propos:

Ljubljana, 13. december 2007 – Koalicija za trajnostno prometno politiko, ki povezuje 9 organizacij, je danes pozvala predsednika vlade, da ukrepa celostno za dolgoročno zmanjševanje vpliva prometa na onesnaženost zraka.

Morda bi pa še županu kaj napisali!

Ne vem zakaj me spominja na Diarejnika

PS. Predlog za simbol Službe vlade za razvoj je namreč takle kalček:

Slovenija desno zgoraj

Malo pred poročilom Evropske komisije je oceno reform v članicah objavila tudi organizacija Business Europe. Le-ta deluje od leta 1958 in podpira prijazno poslovno okolje, spodbuja reforme, tudi socialne, integracijo evropskega trga, učinkovito upravo in okolju prijazno energetiko.

Po njihovi oceni je Slovenija v tako zaželenem zgornjem desnem kotu. Ja "desno" ni slabo! Detajli in zanimivo branje tule. Pri gospodarskem okolju, npr. smo dobili celo najboljšo oceno med vsemi članicami EU.

Ocena reform iz Bruslja: Dober napredek

Danes je Evropska komisija objavila lizbonski paket v katerem so tudi ocene izvajanja lizbonskih reform držav članic. To najbolj odmeva. Poročilo je nastalo na podlagi letnega poročila, ki smo ga oktober v Bruselj poslali UMAR in SVR ter poletnega obiska komisije.

Služba vlade za razvoj reforme spodbuja, isti namen imajo tudi ocene komisije. Zato nam je na nek način všeč, če je mnenje kritično, saj lahko olajša razpravo o spremembah v slovenskem prostoru. In ciljna publika v tem primeru sploh niso samo ministrstva, ampak tudi in predvsem socialni in reformski partnerji. Po drugi strani je seveda prijetno slišati tudi kako pohvalo.

Slovenija sodi med države, ki pazljivo spremljajo, kako jih ocenjujejo iz Bruslja. V Bruselj gledamo navzgor. Nekatere države se na Bruselj požvižgajo. Kritika iz Bruslja je lahko celo blagoslov za nekatere vlade. Tole oceno smo dobili, pa bom na kratko komentiral kar tule:

1. In the light of the 2007 Slovenian Implementation Report and the Commission's assessment of progress made in implementing key structural reforms and based on the Integrated Guidelines for Growth and Jobs, the following conclusions are appropriate.

2. Slovenia has made good progress in implementing its National Reform Programme over the 2005-2007 period. Slovenia has also been showing some progress in fulfilling the commitments agreed by the 2006 Spring European Council.

Good progress pomeni nekaj takega kot "4" v šoli. Oceno "very good progress" ima 6 članic. Nismo sicer odličnjaki, smo pa med boljšimi v razredu. Ampak ...

3. The Implementation Report shows some policy response to the recommendations issues by the Council. There has also been some policy response on the additional areas identified in the Council conclusions as requiring attention. The Implementation Report does not however specifically address the recommendations issued to the euro area countries.

4. Among the strengths shown by the 2007 Implementation Report are: the involvement of social partners in drafting all major labour market reforms; efforts to strengthen the link between education and scholarship systems and the economy; the shortening of business start-up times and the reduction of administrative burden. Slovenia’s entry into the euro area is the central achievement in the macro field.

To so torej pohvale. Vedeti je treba, da gre za oceno za leto 2006. Bolj dobrohoten opazovalec bi med uspehi navedel tudi manjšanje proračunskega primanjkljaja in deleža proračuna v BDP, davčno reformo, spodbudno okolje za podjetništvo in še bi se kaj našlo. Nismo pa brez napak:

5. The policy areas in the National Reform Programme where challenges need to be tackled with the highest priority are: further pension reform and effective implementation of the active ageing strategy; and a more flexible labour market combined with a more effective personalised approach in the implementation of active labour market policies. Against this background it is recommended that Slovenia:

• take further steps to strengthen the reform of the pension system and promote active ageing, with a view to increasing the employment rate of older workers and improving long-term sustainability.
• within an integrated flexicurity approach, promotes more flexible contractual arrangements and improves the effectiveness of employment services, particularly in relation to persons with low employment prospects, in order to counter labour market segmentation mainly affecting young people.

Če bi to primerjali z oceno iz lanskega leta bi ugotovili (1) da sta problematični področji isti, da pa (2) je bil vendarle dosežen nek napredek in je kritika ožje usmerjena. Konec koncev kratkoročnih problemov s pokojninami nimamo, njihov delež v BDP še pada.

Prej hvalijo socialni dialog, ampak ta dva problema sta posledica meja socialnega dialoga in partnerstev, ki so segale preko meja koalicije. Za reforme, ki bi bila za državo koristne, pa se da iz njih zganjati politiko in zbirati poceni politične točke, pri sindikatih, upokojencih in zato tudi pri strankah ni bilo posluha. Dejstvo je, da so ukrepi v zvezi z zgornjim v predalu, da pa ni pravega upanja, da bi okrog njih lahko dovolj širok konsenz in se stvari ne bi reševale na ulici ali na referendumih. Ti namreč padajo za bistveno manj sporne zadeve.

Osebno bi si želel, da bi volilna kampanja v 2008 ta vprašanja razčistila in da bi zmagovalec lahko izpeljal ukrepe, ki vsaj na prvi pogled niso popularni. Lahko pa seveda celo kampanjo zapeljejo v to, kdo bo lepše sadil rožice.

6. In addition, it will be important for Slovenia to focus over the period of the National Reform Programme on the following challenges: develop an effective research and innovation strategy and ensure its effective implementation; also with a view to containing inflation, improve competition in the services sector, with particular emphasis on retail, financial services, utilities and professional services; improve implementation of energy efficiency measures, particularly with regard to CO2 emissions and unfulfilled Kyoto targets; implement the ambitious plans to strengthen the link between the education system and the labour market.

Tole so štiri "mala priporočila". Lani smo jih imeli devet, kar kaže na napredek. Na kratko:

• r&d strategija. Osebno delam na tem. Te dni gredo stvari na vlado. Oživljam tudi dialog med partnerji v visokošolskem in raziskovalnem prostoru. Spomnimo se, da že minister Zupan poskušal zadeve premakniti naprej.
• konkurenca nemenjalnega sektorja - predvsem trgovine, finance, infrastruktura ... odkar so pisali poročilo, so bile nekatere spremembe.
• energetska učinkovitost, Kyoto: tu bi se lahko pogovarjali o ustreznosti poročila, za rast tranzita ne moremo biti odgovorni, zaraščanje z gozdovi tudi da svoj prispevek. Morda malo mimo, a glede na ambiciozne cilje dobro, da se o tem zamislimo.
  
• povezava izobraževanje - trg dela: V to smer se nekaj dela, predvsem v zvezi z vpisnimi mesti. Par zadev, dolg študij npr., pa sodijo v skupino tistih težkih problemov. Če pa mislijo na vseživljenjsko učenje so pa udarili mimo. Tu smo med najboljšimi v EU.

NKBM, Azija in Tehnološki park Ljubljana

Povzetek točk za govor ministra na otvoritvi Parka 7.12.2007: Privatizacija NKBM dokazuje, da denarja za investicije v Sloveniji ne manjka. Med tem ko prisegajo na družbo znanja, se drenjajo za sigurne naložbe tipa NKBM. Strukturne spremembe slovenskega gospodarstva se bodo začele dogajati šele, ko bodo jeziku sledile tudi denarnice, ko bo med investitorji dovolj poguma, da bodo vlagali v razvojno usmerjena podjetja, ne pa samo v zidove tehnoloških parkov in fikuse inkubatorjev.

Če v Evropi ne bomo izpeljali Lizbonski reform, če se ne bomo modernizirali, postali bolj podjetni, se ne bomo naslonili na znanje in ustvarjalnost bomo čez 100 let tako revni, da se bo industrijska proizvodnja iz Kitajske vrnila nazaj v Evropo (to je bil vic, smejal se ni nihče).

Danes odpiramo tehnološki park Ljubljana tudi zato, ker to ni samo šala direktorja razvoja Phillipsa. Prihaja Azijsko stoletje. Končuje se monopol Zahoda na znanost in tehnologijo, število znanstvenih člankov, ki jih producirajo Azijci strmo raste.

Evropa, Slovenija se izzivov zaveda. Pritožujemo se sicer, da v SLovenji ne dosegamo Lizbonskega cilja za vlaganje v raziskave in razvoj (1%+2%=3% za R&R v BDP), zavedati pa se je treba da BDP raste, delež proračuna v BDP pada, sredstva za RR nominalno rastejo pa zato komaj dohajajo rast v smislu sredstva/BDP. Dober je trend vlaganja v R&R v zadnjih letih, v 2009 bomo ujeli povprečje EU15, uvedli smo davčno olajšavo za RR, poskušamo odpirati in vzpostavljati konkurenčne razmere v prostoru znanja (lastna hvala se sicer pod mizo vala ampak ...).

V Resoluciji o nacionalnih razvojnih programih smo identificirali 9 gospodarskih središč, tudi politehniko Ljubljana, združevanje gospodarskh in razvojnih potencialov, usmerjanje sredstev EU v razvoj raziskovalne infrastrukture … npr. ta tehnološki park.

Tehnološki park je način, da povezujemo znanje in podjetnost. Začetki družbe Tehnološki park Ljubljana segajo v leto 1995. Osrednje poslanstvo TPL je iskanje, vrednotenje in motiviranje inovativnega tehnološkega podjetniškega potenciala v regiji. S prilagojenimi shemami usmerjajo potencial v ustanovitev, delovanje in rast visokopotencialnih podjetij. Sedaj je na Brdu v Ljubljani, tudi s pomočjo Ministrstva za gospodarstvo in sredstev EU, nastalo podporno okolje z ustrezno infrastrukturo, nadgrajeno s storitvami za pospeševanje nastajanja novih in rasti obstoječih, na znanju temelječih podjetij.

Ministrstvo za gospodarstvo je skupaj s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v razdobju od 2005 do 2007 sofinanciralo izgradnjo prvega dela tehnološkega parka Brdo v višini nekaj več kot 8 milijonov evrov. Lokacija tehnološkega parka na Brdu je idealna, tako z vidika možnosti nadaljnje širitve parka kot z vidika nujno potrebnega povezovanja z Univerzo ter raziskovalnimi inštitucijami. Tudi njegova ustrezna prometna dostopnost je v času hitrega življenja in razvoja še kako pomembna (ta dva odstavka sem porabil od tega, kar so mi pripravili).

V EU, v Sloveniji pa še posebej zaostajamo pri povezovanju znanja in podjetnosti
pravzaprav moramo iskati nove kvalitete v povezovanju znanja, podjetnosti in poguma. V Parku se srečuje znanje in podjetnost ustvarjeno je okolje, ki bo pogumnim pomagalo znanje spreminjati v denar, ampak ta park ne sme ostati osamljen primer.

Prodaja NKBM je pokazala, da je denarja v Sloveniji veliko, da pa išče varne naložbe. Z zakonom o skladih tveganega kapitala oblikujemo del kapitalskega okolja, država celo ustanavlja sklad tveganega kapitala, ampak zares bi za Slovenijo lahko rekli, da je na pravi poti, če bi vsi, ki sicer prisegajo na znanje, tudi denar vlagali v projekte, kot je ta tehnološki park, v podjetja, ki delajo v takih parkih, da bi se investicije selile iz nizko- v visokotehnološka podjetja, v mlada, nova podjetja, ki bodo prinesla strukturne spremembe. Nujno je torej, da tudi kapital začne verjeti v družbo znanja, v potenciale v sektorju raziskav in razvoja, ko se bo torej znanju in podjetnosti pridružil tudi pogum.

Podjetjem in ljudem, ki bodo delali v Tehnološkem parku želim veliko sreče in poslovnih uspehov, Parku pa, da bi rasel in omogočil koncentracijo znanja in podjetnosti po zgledu drugih držav in mest.

PS. Sicer je bila pa muzika, scena, luč odlična - od Queenov v klasični do Rimsky Korsakova v rock izvedbi.

Podrtija po imenu Gmail

Prisiljen sem ga pač uporabljati iz "varnostnih razlogov", ampak šibka točka te storitve za pošto je natanko to, česar človek od Googla pač ne bi pričakoval. Obupno zanič iskanje po prejeti pošti. Bolj natančno:

• ne zna iskati po priponkah;
• ne zna iskati z vzorci npr. li?bon* za lizbonsko, lizbonska, lisbon ...
• nima udobne možnosti sortiranja pošte.
  

Ali pa pozna kdo kak trik?

PS. Priznam, ta zapis je ventil, ampak že pol ure nekaj neuspešno iščem!