Temeljni kamni

Iz nagovora ob polaganju temeljnega kamna za novi Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteto za računalništvo:

Gradbeniki

vemo, kako pomembni so temelji za vsako stavbo. Zato so temelji iz kamna, ne iz peska, blata ali mivke. Ampak danes ne bi rad govoril o gradbenih temeljih, ampak o tem, kako pomembni so temelji za vsako reč.


Tukaj smo zbrani taki, ki pravimo, da je znanje temelj naše prihodnosti. Da mora naš razvoj napredek, temeljiti na znanju. To je res. Zato vlagamo v znanstveno infrastrukturo, zato vlagamo v šolstvo, izobraževanje, tudi v kulturo in šport. 


Ampak znanje ni edini temelj. Temelj države in družbe so tudi zdrave javne finance. Da porabimo približno toliko kot zaslužimo. Po rebalansu bomo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport namenili manj, kot bi si želeli. Nihče ni zadovoljen. Dosti je nezadovoljstva, skrbi, kako boste staknili konec s koncem. Ampak vse odrekanje na mojem področju bo komaj pokrilo povečanje izdatkov, ki jih bo država več plačala za obresti na posojila, ki jih je jemala prejšnja vlada.


Odločitev, ali bomo denar, ki ga zberemo iz davkov, dali za obresti, ali pa za znanje, je konec koncev naša. Odločili smo se, da bomo, dolgoročno, vlagali v znanje, ne v obresti. 


Temelj države pa nista samo znanje in denar


Temelji družbe so tudi reči, ki družbo povezujejo. Njeni miti, vrednote, zgodovina. Veliko problemov naše sedanjosti bi lahko pripisali dejstvu, da ta temelj ni trden kot skala. Da ta skala, ponekod, ko jo pobližje in kritično pogledamo še z druge strani, ni trdna, ampak je samo sprijet prah. In da smo za kako reč mislili, da je prah, pa se izkaže, da je skala.


Nič ne pomaga, če svojih temeljev ne pregledujemo, nič ne pomaga govoriti samo o tistem, kar je novo in upati, da bodo temelji zdržali. Svoje temelje moramo skrbno in pošteno preiskovati in skupaj najti tisto, kar je resnično, kar je pozitivno za nas vse. 


Ker je resnično za vse in kar je pozitivno za vse je tista trdna skala, na kateri lahko gradimo svojo prihodnost. In tega imamo v več kot tisočletni zgodovini Slovencev na tem ozemlju in še mnogo daljši zgodovini naše civilizacije dovolj, da se nam ne bi bilo treba o tem vsakič sproti skregati. 


Spoštovani, 


temelji so pomembni, nanje postavljamo prihodnost, nanje polagamo svoje upanje. Želim si, da bi ti temelji tukaj bili trdni, da bi bila skala za naslednje generacije slovenskih znanstvenikov, kemikov, računalnikarjev in vseh tistih, ki jim bodo njihove izpraznjene stare stavbe naredile prostor. 


Znanje je temelj. Ni edini temelj. Je pa posebno pomemben temelj. Je tisti temelj, ki zna, skupaj s srcem, oceniti trdnost vseh drugih temeljev na katerih gradimo prihodnost. 


Prihodnost pa bo prišla in še vedno je bila boljša od sedanjosti!

Govor na podelitvi diplom Filozofske fakultete

Prejšnji teden sem govoril na podelitvi diplom na Filozofski fakulteti. Mislim, da je bilo to trejič v zadnjih petih letih, ko sem govoril diplomantom. Tole sem si bil pripravil:

Spoštovani ...

vesel sem, da sem tukaj. Politiko se javno prikazuje kot enostavno reč, kjer so naši proti vašim, javni proti zasebnim, tehnika proti humanistiki. Poenostavlja se zato, da bi razumeli tudi tisti, ki razumejo nogomet, kjer pa seveda si stojita dve ekipi druga proti drugi.

Tukaj sem zato, da povem, da stvari niso tako enostavne.

Glede humanistike in tehnike: celo na svetu ministrov v Bruslju sem povedal, v kar trdno verjamem, da danes je danes tudi za tehnološki ali gospodarski uspeh potrebna kombinacija tehnologije in humanistike, z besedami Steva Jobsa, ki je rekel: Apple je uspešen, ker deluje na presečišču tehnologije in liberalnih umetnosti.

V diskusijah v naslednjem raziskovalnem programu EU – Obzorje 2020 – sem se zavzel za enakopraven položaj družboslovja in humanistike. Trdno verjamem, da se svetovno gospodarstvo spreminja: iz ekonomija pomanjkanja gremo v ekonomijo izobilja, iz produktov, ki imajo funkcijo v produkte, ki imajo smisel. Vsaka moja karikatura z WC metlico je koristna za to, da to razumejo tudi tisti, ki sicer kaj dosti ne premišljujejo.


In smisla ni v tehnologiji, narava je sama po sebi nesmiselna, smisel vsemu skupaj daje človek, homo sapiens in humanistika je tisto področje, ki to sistematično proučuje. Filozofija ni samo ljubezen do modrosti, je tudi ljubezen do smisla.

Smisel iščete in študirate v tej hiši: filozofi modrosti, jezikoslovci besedam, zgodovinarji preteklosti, geografi prostoru, psihologi človeškemu življenju.

Ni bolj ali manj pomembnih znanosti, so samo slabši in boljši znanstveniki. Humanistična znanja za gospodarski razvoj niso nič manj pomembna od tehnoloških, ima pa trg dela svoje zakonitosti in izobraževalni sistem se jim mora prilagajati. Oz. še bolje: prilagajati se mu morajo mladi, ko se odločajo, kaj bi študirali.

Preden čestitam diplomantom, moram čestitati tudi njihovim mentorjem in sploh vsem učiteljem in se jim zahvaliti za trud, ki so ga vložili v izobraževanje te generacije. Filozofska fakulteta deluje v obupnih prostorskih in slabih materialnih razmerah, ki se zaradi splošnega varčevanja v državi ne bodo hitro izboljšale. Jaz se vam zahvaljujem v naprej, ker vem, da boste kljub začasno slabšim pogojem, delo zavzeto opravljali še naprej.

Materialne razmere se od fakultete do fakultete zelo razlikujejo, različne so možnosti zaslužka na trgu in iz izrednih študijev, nekje imajo iz nekaj sto študenti iste smeri čisto prihranke pri ekonomiji obsega kot fakulteta, kot je vaša, kjer je množica manjši smeri – a prav tako potrebnih.

Država nima več možnosti, da bi to upoštevala, ker univerze financira v kosu, imajo pa vodstva univerz možnost, da se izkažejo in naredijo kaj več, kot da zgolj prenakazujejo denar: da upoštevajo specifike in izkažejo skrb za manj popularna a potrebna znanstvena področja.


Verjetno je med profesorji in mentorji tudi kdo, ki ga ZUJF sili k upokojitvi. S tem v zvezi naj pojasnim: ne gre za ukrep, ki bi bil posebej uperjen proti univerzitetnim učiteljem. Ukrep velja za vse javne uslužbence. Ukrep zaključi pogodbo o delovnem razmerju, ne preprečuje pa, da bi se sklenila nova. Omogoča, ne pa prisili upokojitev.

Če dekan ali rektor oceni, da je učitelj nepogrešljiv, vrhunski, lahko z njim takoj skleneta novo pogodbo. Če dela za gospodarstvo ali pridobiva druga sredstva na trgu, se lahko zaposli tudi na teh sredstvih. Skratka, vodstva so spet pred nalogo, da sprejemajo odločitev. Te včasih ne bodo lahke, ker v mnogih primerih na mesta čakajo mladi in sposobni ljudje.

Čestitam tudi staršem. Spraviti svojega otroka do diplome ni majhna stvar. Pravijo, da imamo brezplačno šolstvo, ampak vsi vemo, da nas, starše, izobraževanje vseeno kar nekaj stane. V nasprotju s stereotipi si vladi ne želimo, da bi bila Slovenija država, kjer bi lahko študirali samo bogati.

Spoštovani študenti, beseda diploma je grškega izvora, pomeni prepognjen list papirja. Diploma je licenca. Licenca za to, da vas bodo pustili delati. Da znate delati. To garantira papir, ki ga boste danes dobili.

Razlika pa je, ali znate delati pravilno, ali pa znate delati prave stvari. Tisti, ki delajo stvari pravilno, tako Peter Drucker, so v najboljšem primeru managerji. Tisti, ki delajo prave stvari, so voditelji.

Jaz vam želim, da bi imeli čim večkrat priložnost, da bi delali prave stvari.