3-2-1 start

Zadnjič sem stal na križišču Langusova-Tržaška, ki mora biti, glede na spodaj povedano, eno od najbolj obremenjenih križišč v Ljubljani. In sem nad semaforjem opazil števec, ki kaže, kako dolgo bo še rdeča oz. kako dolgo bo na semaforju še zelena luč. Ja, to je tista okrogla reč nad semaforjem:



Nič posebnega, v Istanbulu so stvar imeli že pred vsaj petimi leti na celi najbolj obremenjeni vpadnici. Morda je zadeva namenjena temu, da Slovenec lažje čaka. V tem primeru je montirana optimalno, saj se vidi daleč navzgor po koloni. Morda pa je namenjena temu, da tisti prvi na semaforju pravočasno spelje. V tem primeru bi morala biti montirana bistveno nižje, da si ne izpahneš vratu, ko gledaš gor na semafor. Ali pa pač počakaš, da ti za teboj začnejo trobiti. V državah, kjer je semafor na drugi strani križišča, teh problemov ni.

SOVA ŽRTEV?

No, saj naslov je samo vaba. Ne mislim na SOVO (...), ampak na veliko belo sovo, ki je, kot arktični plenilec, ogrožena. Pravzaprav tudi na belo sovo ne mislim, čeprav po novem vodim Svet za trajnostni razvoj. V četrtek je bila seja. Izjava (via www.vest.si) spodaj:




Sicer pa po objavah zadnjih številk inflacije postaja zanimiva tema vpliv biogoriv na ceno hrane. Ker so biogoriva zaradi pretežno eko-političnih odločitev postala zanimiva, se več prehrambenih rastlin, predvsem koruze, porabi v ta namen. Zato je dražja koruza, pa posledično dražje meso in sploh vsa hrana. Črni scenarij je, da bodo med tem, ko se bomo mi ozaveščeno vozili s terenci na bio-etanol ali na bio-dizel, v Afriki še bolj stradali in reveži kupovali še dražji kruh. Morda še en dokaz, da ne kaže pretiravati z intervencijami na trgih. Ob tem ni nezanemarljiv podatek, da za 10 litrov bio-etanola iz koruze porabimo 7 litrov bencina.

In kje je tukaj razvoj? Najti rastline in postopke s katerimi bio- postane tudi ekonomično. Med tem pa se da početi veliko manj sexy stvari, kot so varčne žarnice, dodatna izolacija stavb, pametno zračenje, kalorimetri, klimatska naprava, ki spomladi in jeseni lahko tudi greje (s 4x boljšim izkoristkom kot električna peč) ... Vse to je na voljo, varuje okolje, je neboleče in prihrani denar (torej tudi davčna olajšava ni potrebna!).

Energetski vrh v Zagrebu

Tole je moj (blog exclusive!) govor na Energetskem vrhu JV Evrope (novice). Kakšen vtis iz diplomatskega parketa pa morda kasneje med komentarji.

Excellencies,

Honourable Guests,

Ladies and Gentlemen,

Here in Zagreb I am not only in a capacity of the representative of the government of Slovenia, my words will be also marked by the fact, that I am the minister responsible for growth and for sustainable growth. We believe one cannot have one without the other. Sustainable growth is one of the key pillars of the strategic documents of Slovenia and of the European Lisbon strategy.

To be honest, I'm not worried about the supply of carbon based energy … all oxygen in the atmosphere can somehow be burned by something that is in the ground, be it oil, gas, coal or something else. Oxygen was created by life and it sustains life … but now this life is becoming a threat to itself.

Having said that … the plan is not go back to stone age and caves … we are all responsible for growth in our countries and growth requires energy. Energy that is reliable, economic and clean.

I therefore welcome the efforts of President Mesić in organizing this summit which is in my opinion both timely in its design and location. The global demand for energy is on the rise and is set to increase by more than 50% by 2030. Such a dramatic increase of energy demand poses a threat not only to the global economy but to climate as well.

The Government of Slovenia outlined energy security as one of the key priorities for our upcoming EU Presidency in 2008 and is resolved to put in all the needed efforts to tackle energy issues from both the inherited agenda and our priorities. We will make every effort to further develop a comprehensive, coherent and consistent energy policy for Europe, based on the Action Plan adopted at the EU Spring Council in March 2007 which calls for significant reduction in greenhouse gas emissions and increase in reliance on renewable sources of energy.

It is our goal to improve and finalize the mode of cooperation with neighbouring regions, especially with the countries of Southeastern Europe and the Caspian Basin, as well as to enhance the energy dialogue with the Russian Federation. Moreover, successful implementation of the Treaty establishing Energy Community and with it constituting the internal market with the countries of Southeast Europe is of a high priority.

We intend to contribute significantly to the full application of energy acquis for Southeast Europe during our EU Presidency. It should be our common interest to dedicate our efforts to strengthen cooperation between the countries of Southeast Europe, through implementation of the Treaty establishing the Energy Community.

Slovenia is prepared to play an active role in the Energy Community, for example to host the Gas Forum or to base the regional Power market on the experiences with the Borzen energy exchange.

Slovenia is resolved to implement the guidelines of the Trans-European Energy Networks and support private initiatives for the construction of the necessary infrastructure, in order to support further diversification and liberalisation of the energy sector.

We also support an integrated approach to tackling climate change and plan to allocate more funds to improve energy efficiency. We no longer have the luxury to deliberate on our own energy policy alone. We need a drastic change in the way we use, and above all, think about energy. It is also necessary to hold an honest and clear-headed debate on nuclear energy and renewable green energy. Therefore Slovenia will welcome any initiative of countries around this table to extend the cooperation beyond the carbon based energy, because wind, sun and water are also not uniformly spread around the region.

The energetic sustainability requires much awareness raising, education, law making as well as challenging scientific research and technical development that calls for international cooperation and Slovenia would strongly support the cooperation within the region on these topics as well. After all, some of the key technological breakthroughs in energy technology were made by men from the region, such as Mihajlo Pupin, Nikola Tesla and Milan Vidmar.

Ladies and Gentlemen,

As the relatively small countries of the region have a weak voice when speaking about energy issues, we should strive to strengthen our cooperation through the available means and speak with a more unified voice in spirit of cooperation and act in a good neighbourly way when addressing the common issues regarding energy.

We therefore welcome very much president Mesic's initiative and the today's summit because it is establishing a solid foundation for further cooperation within the once troubled region, and beyond. The Zagreb meeting is giving this process an important momentum and demonstrates political will to create a basic frame of reference for global energy security - by acting timely and locally.

Oda radosti

Včeraj sem bil na prireditvi ob koncu nemškega in na začetku portugalskega predsedovanja v CD (btw, lep koncert naše in nemške vojaške godbe ... pacifisti komentar?).

Anyway, stvar se je začela z evropsko "himno". Narekovaji zato, ker himno definira ustava, ustava pa ni sprejeta. Se torej vstane ali ne - čisto pravno - formalno me zanima. Ali imamo superstate ali ne? Ali pak vstanemo iz istega vzroka kot pri olimpijski himni? Vstali včeraj smo ... ampak če vstanemo tudi brez tega, zakaj potem o himni v ustavi?

Sicer je pa ena res dobra priredba Ode 2. komad tule (dobra stara Wendy Carlos in eden prvih poskusov sinteze petja).

Tednik 24

• ponedeljek: Ustanovna seja Strateškega sveta za Lizbonsko strategijo. Mediji so za hip razumeli, da gre za nekaj podobnega, kot je bil Mrkaičev svet. Napaka. Popoldne na konferenci Economist na zaključnem (predsedniškem :-) panelu Slovenija v 21. stoletju. Zaključni message nekaj takega.
  
• torek: vladni odbori, popoldne o resolucijskih projektih v pred Odborom za gospodarstvo v parlamentu.
• sreda: obisk v regiji.
• četrtek: seja vlade, lizbonska strategija po vladi, pozdrav na otvoritvi kongresa o inovativnem novinarstvu, referat na konferenci "Nacionalne reforme za izvajanje lizbonske strategije".
  
• petek: sestanek z delodajalci (hvala bogu, da je vsaj ena stran v tem socialnem dialogu pametna), intervju za e-demokracijo.
  

Invention is the Mother of Necessity

Teze za pozdravni nagovor, ki sem ga imel 14.6. na kongresu o inovacijskem novinarstvu na FDV (wow kakšna stavba - lepše kot letališče Franz Jozef Strauss). Zanimiv dogodek, pogrešal obraze, ki že pišejo o znanosti, tehnologiji, inovacijah - ali pa sem bil samo prekratko tam. Časa, da bi ostal na malici in bi še kakšno rekli, tudi ni bilo. Morda podiskutiramo - kako promovirati ustvarjalno družbo skozi medije - kar tukaj.

Before:

• Necessity is the mother of Invention
• Desperation is the Father of Innovation

Now:

Invention is the mother of Necessity

EU Aho report: The reason business is failing to invest enough in R&D and innovation in Europe is the lack of an innovation-friendly market in which to launch new products and services. To create such a market they recommend actions on ... (5) fostering a culture which celebrates innovation.

Two points to make in speech:

• innovation journalism
• journalists about innovators
  
• innovative journalism
  • journalists as innovators
    
  • because you need to be innovative yourself
  • because the creative class, innovative people may not care about traditional media
  • innovators as journalists ... blog about yourself
    

Innovation journalism:

• Moj mikro, 1984, best years of my life ...
• best job in Slovenia has Marijan Zlobec ... why is culture so sexy, why innovation is not?
• kultura nasploh si je odrezala primeren kos družbene pozornosti ... Prešernova nagrada je top zadeva ... kdo ve za Zoisovo, Puchovo ... po drugi strani, Nobelova nagrada za književnost je pa ena od.
• nekatere vrste ustvarjalnosti dobro zastopane ... npr. visoka kultura, umetnost, design, oglaševanje ... halo, ne samo, da gledamo reklame, celo beremo o reklamah! reklama za reklame!
• inovacije in ustvarjalnost za ključne za gospodarski razvoj ampak?
• kdor je razumel metlice, je razumel, da ne gre nujno samo za tehnične ampak tudi za oblikovne, kulturne in druge inovacije, v najširšem smislu za ustvarjalnost ... value is created cross disciplinary areas ... left brain vs. right brain. Rationality vs. intuition. Engineering vs. art. Druga tema.
• “Innovation is not the product of logical thought, although the result is tied to logical structure.” Albert Einstein

Related Government activities:

• cornerstone of Lisbon strategy
• cornerstone of Strategy of development of Slovenia
• gowth in R&D spending
• support of technical, natural sciences popular magazines
• obligation to scientists to publish in popular press, popolarize
• all this is not enough

TV, internet:

• CSI did more for popularity of science and technology than all of the above
• reality show in a technical/lab setting not on a farm, bar ...
• millionar, take it or leave it ... discovery channel ...
• make r&d a sexy theme

Inovative journalism:

• včasih je bil novinar priča dogodku z dostopom do medijev
• danes je vsaka priča lahko novinar, nekateri udeleženci, akterji dogodkov lahko pišejo direktno o svojih vtisih
• STA ... novice
• Delo, Dnevnik, 24ur, vest.si, siol.net ... zelo podobna copy-paste besedila
• komentar brez zunanjih linkov ... zapreti bralca v svoj kot
• po drugi strani Slashdot ... link na neke druge novice, s kratkim komentarjem
• added value of eJournal:
  
• selection,
• commnet,
• link to source
  

In conclusion. Creative journalism should:

• Balance a sense of
  • wonder about technology and ... A.C.Clarke ... technology like magic
  • how it works and
  • why you care !!!
• because you must be innovative to reach innovative public
• because you are innovative if you write about innovation
• understand that innovation means to dare to think with a heart

O dogodku poroča tudi Blog o inovativnosti.

Dolenjska in Bela krajina: eRegija, ne pa dežela cvička

This just in ... v živo, ko sedim skupaj med ministri pred župani in direktorji ob koncu obiska v regiji.

• Odhod iz LJU ob 8:00
• Zajtrk v Šmarjeti, seja vlade, fototerminOtvoritev nove sinteze v Krki. Sem moram ob priliki nazaj. Podjetje v Slovenski lasti, vpeto v lokalni razvoj, spodbuja razvoj kulture in visokega šolstva v NM. Predsednik uprave si želi, da bi regijo poznali še po čem drugem, ne le cvičku. Bravo!
  
• Kosilo z Dolenjskim združenjem za Internet. Kup zanimivih idej. Predvsem veseli, da se v regiji povezujejo. Zadeva morda preraste v regijsko ministrstvo za informacijsko družbo. Cviček je bil hladen in svež!
  
• Obisk podjetij Hyb in Plastoform. Veseli me, da se v senci velikih izvoznikov razvijajo podjetja, ki stavijo na visoko tehnologijo, zahtevnejše izdelke z visoko dodano vrednostjo in svoj razvoj utemeljujejo na lastnem znanju, iniciativah in idejah. Njihovo rast mora podpreti tudi domači kapital. Delovne sile zmanjkuje, treba bo nehati širiti manj zahtevno proizvodnjo in rasti tako, da se veča zahtevnost, s tem dodana vrednost izdelkov. Uvoz predvsem manj kvalificirane delovne sile je začasni izhod v sili.
• 19:34 še kar v NM.
  

Tednik 23

• ponedeljek - kolegij SVR, sprejem generalnega sekretarja UNIDA, sestanek z ministrstvom za kulturo v zvezi z lizbonsko strategijo, nastop na Bledu - eSilk and eAmber Road ("message: Marco Polo je bil predvsem biznismen"), sestanek z dr. Potočnikom.
• torek - 5:30 od doma na Brnik, VIP prehod meje (nič posebnega, samo kasneje se lahko pride), v Bruselj, novi Canadair, skoraj stojna višina, sestanek s Portugalci in Komisijo, nato nastop na SME Days 2007, sogovornik tudi šef R&D Microsofta (message: "mala podjetja še bolj kot velika potrebujejo svobodno gospodarsko okolje, manj države, več izbire. ICT je njihovo orožje."), poročilo na EurActiv, sestanek o LS s predstavniki treh največjih skupin v parlamentu EU na temo lizbonske strategije, čakanje na letalo, spet VIP prehod, brez duty-free-ja! Adria z 90 min zamude! Boeing. Cinik v meni: "Živost Evropska ideje dokazujejo vedno večja letala v Bruselj". On-line še govor na Knjiga na Slovenskem.
  
• sreda - 01:00 prihod domov. Sprejem enega veleposlanika. Interni sestanki.
• četrtek - seja vlade, delovno kosilo s kolegom ministrom, potem pozdravim ustanovitev Slovenskega društva za trajnostni razvoj na Bledu ("ne predstavljam si, da bi se z razvojem in s trajnostnim razvojem ukvarjali ločeno" spič bom še kdaj uporabil), zvečer okrogla miza Regionalizacija Slovenije v Novi gorici ("regije morajo pomeniti manj države, več odločitev bližje ljudem").
  
• petek - interno usklajevanje zakonskega predloga na relaciji SVR, MF, MŠŠ, SVRL in MDDSZ. Priprava gradiv za naslednji teden.
  
• sobota - Blogres ("skupnost blogerjev je primer TTT skupnosti - tehnologija je pritegnila talente, ostali bodo, dokler bo toleranca"). Posneli so mi samo audio. Vrtali vame, kdaj bo cela vlada blogala in ali šef loči med blogom in forumom (odgovor "a je res taka epohalna razlika?" zavil v celofan). Pokosil travo. Iskal grad Kodeljevo in klel povojni urbanizem. Našel. Nič dogajalo.
  
• nedelja - zaželel si špagete česen-olje. Na mizo jih dobil s tržaško omako. Yuck! Dežuje. Ni treba na hrib.
  

Pučnik in Katanec

Blogosfero muči preimenovanje letališča Brnik v letališče Jožeta Pučnika. Nogometne navijače pa neuspehi naše nogometne reprezentance. Zdi se mi, da imata vprašanji nekaj skupnega:



Povprečni Slovenec ne mara človeka, ki štrli iz povprečja, ki govori jasno, premočrtno, ki je pripravljen kot buldožer odločno riniti stvari naprej. To je skupno Katancu in Pučniku. Pučnik je k sreči našel razumevanje za svoje ideje najprej v Demosu, potem pa so se projektu demokratizacije in osamosvojitve pridružili vsi. Katanec nima te sreče in je odvisen od povprečnežev na nogometni zvezi, čeprav mislim, da bi na referendumu dobil podobno podporo kot osamosvojitev.

In zato mi je, čeprav sem na začetku nekaj strigel z ušesi, to preimenovanje pravzaprav všeč! Odločni, premočrtni ljudje, z leve in desne, ki se ne bojijo jasne besede in soočenja argumentov, pa so hkrati strpni in široki, zaslužijo, da jih dvignemo ven iz te megle.

Bogi bodi, ki blodiš v blogih

Kot znanstveni prispevek k etimologiji besede "blog" naj pojasnim, da spodnji venetski zapis (transkript je v naslovu tega prispevka) ...



... dokazuje, da je beseda blog v resnici venetskega izvora. Veneti pa so naši davni predniki. Jasno je, da blog izhaja iz korena besede "bloditi", kar blogi oz. pravilneje blodi tudi so. Skozi tisočletja pa je prišlo do prehoda glasu "d" v v glas "g", kar je za nekatera slovenska narečja, predvsem gorenjska in hribovska, še zdaj običajno. Domačini na Pokljuki npr. še danes pravijo gnar in ne dnar (denar).

PS. V Blodim, blodiš, blodi res pogrešam kak "g".

Knjiga na Slovenskem

V torek 5. junija naj bi spregovoril nekaj besed na otvoritvi 5. kongresa "Knjiga na Slovenskem", ki ima podnaslov "Digitalizacija - grožnja ali priložnost?". Ker se je med tem pojavila nujna pot v Bruselj, sem se, kako skladno z naslovom, digitaliziral. Tule je video, malo nižje pa točke, ki sem se jih dotaknil.

• nekaj izkušenj imam na tem področju, od srede 90ih let z revijo ITcon in projektom SciX in z njim povezanimi digitalnimi knjižnicami.
• informacijske revolucije:
• prva: papir … več avtorjev, več bralcev, družba znanja, renesansa ... rezultat: neločljiva povezanost nosilca in vsebine
• druga: digitalizacija in internet ... CD namesto vinilne plošče ne spreminja poslovnega modela, zastonj prenos po internetu pa ga!
• priložnost za tiste, ki dodajajo vrednost vezano na vsebino;
• grožnja za tiste, ki dodajajo vrednost s prekladanjem nosilca.
• grožnja
• za vse, ki se ukvarjajo z nosilcem vsebine, premikanjem nosilca (iz tiskarne na police, iz police domov), skladiščenjem vsebine (v knjižnicah)
• logistične verige so zdaj drugačne, bolj optimizirane … od razmnoževanja, preko prodaje, do trajnega arhiviranja
• priložnost
• za posrednike med avtorjem in poslušalcem bistveno manj priložnosti za zaslužek, oz. možnost za bistveno večje marže, ker je stroškov manj (beri iTunes je predrag) priložnost je, narediti nekaj drugega vmes - med avtorjem in bralcem.
• za bralce … prost dostop do vsebin preko interneta
• za avtorje … ne potrebujejo založnika, več avtorjev, namizno založništvo, blogi, novice, e-časopisi, direktna prodaja na spletu, poplava novih vsebin, eksplozija ustvarjalnosti.
• za družbo znanja … zanima jo znanje, ne pa papir, ne lepe platnice, ne plastične škatlice ...
• komisar Potočnik lansiral idejo o znanju kot o 5. svoboščini EU, to pa je mogoče šele, ko je znanje digitalizirano in v prostem dostopu. Žal Evropa o prostem dostopu ni naredila veliko, bistveno bolj se pod vplivom založniških lobijev ukvarja z IPR, tudi tam, kjer je financirala nastajanje vsebine, ščiti tiste, ki to vsebino dajejo na nosilce!
• digitalizacija in internetizacija je priložnost za prost dostop, ker velik del stroškov nastane pri posrednikih med avtorji in bralci …
• prost dostop A: do prostih virov
• prosta programska oprema (Linux, GNU)
• prosti standardi (RFC, W3C),
• prosta znanstvena literatura
• značilnost: skupnost bralcev in avtorjev so isti ljudje, vsak daje in prejema
• prost dostop B: do virov, ki jih zapre založnik nosilca, ne nujno avtor:
• potekle avtorske pravice - projekt Gutenberg, projekt CMU, Google ...
• subvencioniranje avtorjev … država npr. plača avtorske pravice za slovenski roman, zbirko pesmi, osnovnošolski učbenik, raziskavo ... zakaj plačevati tisk, revijo? Zakaj ne samo avtorja? Kdorkoli lahko potem natisne!
• resolucijski projekt NUK2: ne samo zidovi, tudi digitalizacija: odpreti arhive NUK na internet. Polna besedila, slike. Država naj (so)financira samo najbolj osnovno digitalno obliko. Omogočiti vertikalne komercialne aplikacije NAD tem.
• družba znanja je tudi, da je čim manj ovir vmes med avtorji in bralci. Vmes dodajati vrednost, ne pa delati stroške, ki jih na internetu ne bi bilo.
  
• želim uspešno delo in zanimive diskusije, kakšno morda tudi na tem blogu ... ampak predvsem v duhu polovice naslova … digitalizacija je namreč priložnost, kdor jo razume kot grožnjo je obsojen na neuspeh.

Dokapitalizacija nekega podjetja

Recimo, da ima država nekaj nad 25% delež podjetja. Podjetje bi se, da bi lahko financiralo širitev in rast, dokapitaliziralo in država lahko pri tem sodeluje (in ohrani delež) ali pa ne sodeluje (in se tako država malo umakne iz firme). Ko "država" o tem odloča, bi se morali odgovorni nadzorniki po mojem vprašati naslednje:

1. Če bi bil jaz osebno lastnik 25%, in se bo z dokapitalizacijo omogočila solidna rast podjetja, ali bi se res odpovedal dobri poslovni priložnosti?
2. Če bi bil jaz osebno lastnik npr. 5%, ali bi želel, da gre država ven (npr. zato, ker za vsako svojo odločitev razmišlja dlje kot bi normalen lastnik)?
3. Če bi bil jaz osebno lastnik npr. 5%, ali bi želel, da bi se nekemu lastniku, ki ni država, delež zmanjšal pod 25% (npr. zato, da ne bi podjetje imelo toliko pomembnejšega lastnika kot sem jaz?).

Odgovori so verjetno NE, DA, DA kar pomeni, da država s tem, ko ne bi dokapitalizirala, ostalim lastnikom dela uslugo. Usluga pa stane in jo je treba ustrezno ovrednotiti.

Zahteva SVR obrtnikom in podjetnikom

V četrtek popolne sem bil skupaj z mnogimi kolegi ministri še na otvoritvi Dnevov slovenske obrti in podjetništva v Portorožu. Tole so točke za improviziran nagovor:

• Med obrtniki in malimi podjetniki se počutim domače. V primerjavi z ministrstvi ki imajo celo po več tisoč ljudi v sestavi se počutim kot s.p. minister oz. kot nekakšno SME ministrstvo.
• Naloga SVR je tudi spremljanje Strategije razvoja Slovenije in Okvirja gospodarskih in socialnih reform. Analiza, ki smo jo naredili pred kratkim, potrjuje rezultate, ki jih je malo prej predstavila Obrtna zbornica - da je namreč vlada izpolnila velik delež zahtev, ki so jih obrtniki postavili lani in predlani in ki so precej podobne tistim iz Okvirja. Tudi taka neodvisna ocena potrjuje, da so reforme še kako žive in da se je v zadnjih letih veliko naredilo.
• Nameraval sem povzeti, kako naše reforme vidijo drugi, pa za to nisem imel časa, ker so bili ne-s.p.-ministri dolgi, zato sem le na kratko povzel ugotovitve Svetovne banke ... ki kot eno od bistvenih slabosti omenja tudi "attitudes and values" do podjetništva.
• Polemiziral sem s kolegom Zverem, ki je malo prej govoril, kako se bo učenje o podjetništvu uvajalo v šole in na univerze. Podjetij ni brez podjetnikov, podjetnikov ni brez podjetnosti, podjetnost pa se ne uči, ampak se vzgoji, zato pa potrebujemo zglede.
  
• In tranzicijski dobičkarji in veliko ukvarjanje z njihovimi grehi prav gotovo ne pripomore k nujnemu dvigu ugleda podjetništva in ne spodbuja rasti podjetniške kulture pri nas. Self-made man - tipični udeleženec teh dnevov - ki se je postavil na noge s svojim delom in pametjo, pa to lahko je.
  
• Za razliko od ostalih resorjev, ki so jim obrtniki in mali podjetniki postavili nove zahteve, sem imel torej jaz zahtevo oz. prošnjo v drugo smer. Da bi namreč obrtniki in podjetniki v družbi ravnali tako, da bi postali zgled, primer, kako ni nič narobe, če je nekdo uspešen, bogat, da to ni samo "mercedes", ampak tudi, da so stebri v svojem okolju, fair do zaposlenih, zaskrbljeni za razvoj svojega kraja, za okolje, kulturne in šolske potrebe. Da ne samo z davki, ampak tudi z znanjem, izkušnjami ter zgledom ožjemu in širšemu okolju nekaj vračajo.