sreda, 07. oktober 2015

On record: DUTB

Vir slike, ki nudi zelo zanimivo branje,
sploh po tem, ko so Nyberga nagnali.
O dogajanju na DUTB sem za domovina.je (z veliko grizenja v jezik) povedal tole:
Ko bo Miro Cerar prihodnjič govoril o tem, kako je največji uspeh te vlade, da je zagotovila politično stabilnost, pa ne boste vedeli, o čem to govori, se spomnite na obglavljenje vodstva DUTB.

Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če tujcev ne bi nagnali domov. Zamenjaj ali boš sam zamenjan, je princip, ki politiki ni tuj.

Po manj kot enem tednu medijskega stampeda, ko so se vsa poročila začenjala s plačami vodilnih na DUTB, z naslovnic dominantnih medijev pa so na nas zijali njihovi obrazi, je vlada ugodila zahtevam medijske ulice in Švede nagnala. Nagnala jih je iz družbe, ki naj bi upravljala z naložbami, zaradi katerih so naše banke zašle v težave in jih vsaka slovenska družina sanirala s kakimi 10.000€. Naredili so prostor za nove kadre, ki so se, ni vrag, na švedskih izkušnjah nekaj naučili.

V oči bije ekspresno uklanjanje SMC pritisku, ki ni gradil na nobenih očitnih napakah, ki bi v normalnih državah bile vzrok za ekspresno zamenjavo vodstva podjetja – slabi rezultati, oškodovanje podjetja, očiten kriminal … V najslabšem primeru se niso razumeli glede tega, kakšne plače naj bi imeli.

Medijski pritisk je gradil na dveh človeških slabostih – na zavisti in na sovraštvu do tujcev. Tujcev ne maramo, hej mašinca zagodi, naj odmeva povsodi, na slovenskem smo mi gospodar. In pregovor pravi, da če bi zavist gorela, pri nas ne bi potrebovali drv. To zadnje je odneslo Arharja, Bratuškovo, skoraj bi tudi Viranta in Bajuka.

Da Miro Cerar svojo politiko uklanja takemu populizmu, je razočaranje na točki, ki bi morala biti njegova največja prednost.

Preberite še