eVolitve - rešitev za problem, ki ga ni

vir: http://fc06.deviantart.net/

Ko gre za e-karkoli politiki, novinarji in sploh vsi, ki se radi sončijo v javnosti, kar tekmujejo, kdo bo bolj e-osveščen. Čestitajo in pozdravljajo vsako e-novotarijo, od e-izobraževanja, e-poslovanja, e-zdravstva, e-financ, e-pravosodja, e-politike ... do e-volitev.

S tem demonstrirajo svojo sodobnost, ribarijo za glasove "med mladimi, sodobnimi volivci" ali pa vsaj skrijejo svoje nepoznavanje zakaj pri tej komunikacijski revoluciji gre. No, jaz sem dovolj zagret za tehnologijo, da mi ni treba, da bi se zanjo navduševal iz napačnih razlogov.

Nekaj podobnega se je začelo dogajati z e-volitvami. Zato prijetno preseneča treznost v komentarju in članku Anuške Delić v današnjem Delu. Piše:

Pri e-volitvah sta, pravijo, v konfliktnem odnosu ključna cilja: tajnost volilnih glasov in korektnost volilnih rezultatov. Prav tako teh ciljev z vidika varnosti računalniških aplikacij in zaščite domačih računalnikov volivcev pred virusi in drugim spletnim mrčesom ni mogoče tako zlahka doseči.

in

Volitve so ključni mehanizem soodločanja ljudstva, katerega ustroj mora brezpogojno zagotavljati uresničevanje načela »en volivec, en glas«. In prav trojni problem zagotavljanja varnosti in tajnosti e-volitev ter korektnosti volilnega rezultata je doslej že marsikatero naprednejšo državo odvrnil od njihove uvedbe.

Drži: možnost zlorab, kupovanja glasov, usmerjanja volivcev ... je pri elektronskih volitvah neprimerno večja kot na klasičnih.

Mimogrede: govorimo o e-volitvah v državi, ki ji do danes ni uspelo uvesti zanesljivega softvera za gostilniške blagajne. Torej takega, ki izda stranki račun, stranka plača, v drobovju blagajne pa podatek o plačilu ostane in se gostinec ne izogne plačilu DDVja. Če malo premislite, boste opazili veliko podobnost z volitvami: "Dobite potrdilo, da ste na volitvah bili, vaš glas pa se izgubi", je natanko ista situacija kot "Dobite račun za kavo, v DDV evidenci pa tega računa ni". S tem, da v gostilni ostane vsaj vaš denar.

Click, clik, here ...

Ampak tisto, kar se mi zdi vredno dodatnega komentarja, je izhodišče ministra Viranta, zakaj namreč sploh uvajati e-volitve: tako naj bi namreč povečali število mladih, ki se udeležijo volitev. Povečali bi zanimivost volitev za mlade! Ker bi lahko kar kliknili! Ali celo naložili aplikačko na svoj telefonino. Za ni mi vo, prav gotovo bolj, kot N.N. (namesto N.N. vstavite ime vam dolgočasnega politika).

Mladi zdaj menda na volitve ne pridejo, ker se je težko na volilno nedeljo odlepiti od računalnika, obuti čevlje, obleči bundo, vzeti volilni listič in se v pripeki ali mrazu, dežju ali snegu, proti vetru, ki te biča v lica, odpraviti na volišče in tam s kosom plastike, ki pušča sled, če jo pritisneš na papir (starejši temu rečejo "pisalo"), nekoga obkrožiti.

Click, click, there ...

Udeležbo na volitvah bo minister naredil tako enostavno kot je stisniti "Like" v Facebooku. 

To pa znamo, o ja!

Malo zapravljaš čas na internetu, pa lajkaš sliko sosedovega kužka, še bolj lajkaš sliko kolegice s faksa v novi minici, potem lajkaš zagret komentar aktivista, ki je zagovornik teh ali onih priboljškov, ki bi jih imel tudi ti ... like, like, like ... potem pa še poklikaš eno politično stranko. In za pest drobiža bodo ministru naprogramirali tudi možnost, da se lahko premisliš, če bi se na Facebooku izkazalo, da so tvoji kolegi lajkali koga drugega.

Here click, there click, everywhere a click, click ...

Pa se bo nekomu zdelo, da je za zato prihodnja oblast legitimnejša, da je zaveza med vladajočimi in vladanimi zaradi tistega klikanja kaj močnejša, da bo e-volivec oblast, ki jo je poklikal, imel bolj za svojo, kot tisto, ki je ni poklikal. Drugim se bo celo zdelo, da smo naredili velik korak k e-demokraciji. 

In seveda zavajajo. E-demokracija ni prostočano klikanje, ampak večanje participacije in vpliva javnosti na proces odločanja predvsem v času, ko ni volitev in o vprašanjih, o katerih volivec nekaj zna.

Old McDonald had a farm ...

In kar se naših volitev tiče - če se da glasovati s klikanjem ali ne, je popolnoma minorna zadeva v primerjavi s čudaškim volilnim sistemom, ki ga imamo. Če že ni volje za dvokrožni večinski volilni sistem, ki bi oblikoval dve opciji, ki bi se z zmernimi stališči drenjali na sredini, ukinimo vsaj volilne okraje in uvedimo proporcionalni volilni sistem v vsaki volilni enoti posebej. Spustimo v parlament samo stranke, ki dobijo poslance v vsaj polovici volilnih enot. Dajmo ljudem možnost, da izberejo koga iz iste opcije hočejo v parlamentu. In dajmo strankam možnost, da jasno povedo, koga one vidijo v parlamentu.

Klik-volitve so tudi popolnoma nepomembna zadeva v primerjavi s težavo, kako mlade (pravzaprav vse ljudi) pritegniti v razumen politični diskurz. Kako jih pripraviti do tega, da bodo razmišljali o politiki, o javnih zadevah in jim namenili drobec več časa, kot jim ga vzamejo levi in desni populisti s to ali ono poenostavljeno idejo.

Ampak to je tema za čisto drugo razmišljanje. Do katerega ne bomo niti prišli, če bomo glodali to nepomembno e-volilno kost. In je težje, kot izdelati javno naročilo računalniškemu podjetju, ki bo v zvezi z volitvami nekaj naprogramiralo.

E-volitve so rešitev za problem, ki ne obstaja - da je težko priti na volišče - in niso rešitev za problem, ki obstaja - kako do več političnega sodelovanja. 

I, ya, i, ya, ohh !

In če vam je prispevek všeč, lahko potrenirate za e-volitve in ga lajkate na Facebooku :)