Za nek* časopis je bil moj odgovor na interpelacijo preveč kompliciran. Tole so zapisali v poročilo:
Dvolično je po njegovem mnenju že to, da se mu očita ukinitev ministrstva za kulturo. Dejal je, da on o ukinitvi ni odločal, spomnil pa je tudi na program SD, kjer je pisalo, da naj bo ministrstev deset, eno od njih pa naj bo pristojno za kulturo.
Naredili so me za lažnivca in bedaka. Za lažnivca, ker izpade, da sem SD po krivem obtožil dvoličnosti. Namreč, prav nič dvoličnega ni v tem, da nekoga obtožiš ukinitve ministrstva za kulturo, sam pa ministrstvo (samo) za kulturo predlagaš. In za bedaka, ker bi samo bedak tako argumentiral, kot so oni napisali.
Povedal in napisal pa sem tole:
Dvoličnost je v tem, da meni očitajo ukinitev ministrstva za kulturo. Ukinitev očita stranka, ki je v svoj program za volitve 2011 napisala: »Zavzemamo pa se za reorganizacijo državne uprave z desetimi ministrstvi, eno izmed njih naj bi bilo pristojno za izobraževanje in kulturo«. Jaz, mimogrede, o ukinitvi sploh nisem odločal.
Je to res tako komplicirano povedano? Je res tako neverjetno, da je SD predlagala, da se združi ministrstvo za izobraževanje in za kulturo v skoraj-superministrstvo, da pisec tega ni spravil izpod prstov? Res ni bilo prostora, da bi v novičko dodali besedici "izobraževanje in".
* res se nočem kregati z novinarji, ampak kaj naj? Se drugič kar sam streljam v koleno?
