- Proti, ker je to zadnja, čisto zadnja možnost, da se ustavi za Slovenijo slab sporazum. Slab je zato, ker pušča zelo malo možnosti, da bi bili izpolnjeni interesi, o katerih se je največji del slovenske politike strinjal vseh zadnjih 20 let, namreč celovitost piranskega zaliva in teritorialni stik z odprtim morjem.
- Proti, ker je Slovenija po nepotrebnem popustila v trenutku, ko je bilo njeno pogajalsko izhodišče najboljše in se Sloveniji ni nikamor mudilo. Da je popustila se vidi iz tega, da je Pahor z Arbitražnim sporazumom v bistvenih točkah sprejel prvi Rehnov predlog, ki ga je slovenska politika pred enim letom soglasno zavrnila.
- Proti, ker se ne pustim utruditi. Hrvaška nas je z mejnimi incidenti mehčala leta in leta, vlada nas je s potiskanjem te teme pred gospodarske izzive utrujala cel mandat, nam s propagando natikala zelena očala, krmila pa z oblanci.
- Proti, ker se ne pustim nalagati. V referendumski kampanji so si laži podajali najvišji politiki Slovenije in Hrvaške. Kosorjeva je postavali na laž Pahorja, ko je ta po TV obljubljal, da mu je obljubila teritorialni stik z odprtim morjem. Pahor je na laž postavil Kosorjevo v zvezi z navedbami v hrvaškem zakonu o ratifikaciji AS. Dovolj poznam evropsko politiko, da vem da so lažne grožnje, da Slovenijo čaka mednarodna osamitev, da bo vojna; ni res, da bomo dobili stik do Ulcinja, če bo treba; ni res, da lahko slabo odločitev zavrnemo; ni res, da so pravniki iz plačnega seznama vlade "ugledni neodvisni strokovnjaki" ...
- Proti, ker bolj zaupam Francetu Bučarju kot Janezu Stanovniku, bolj Spomenki Hribar kot Milanu Kučanu, bolj Borisu Pahorju kot Tonetu Pavčku, bolj Marku Pavlihi kot Vasiljki Sancin ...
Boljši sporazum potrebujemo zato, da bi ponos ostal del identitete naše države.
Primerno za manifest!
OdgovoriIzbrišiKomaj čakam, da boste nasprotniki sporazuma zmagali na referendumu in nato s Hrvati dvostransko sklenili sporazum, ki bo za Slovenijo ugodnejši, čeprav to v zadnih 20 letih ni uspelo nikomur.
OdgovoriIzbrišiSkrajni čas je že, da se to poglavje zaključi. Tako ali drugače. Kadarkoli kakšen problem ustvari tako radikalno polarizacijo med mnenji različnih političnih opcij kot jo je ta arbitražni sporazum, navadno v ozadju ni pomemben interes Slovenije, ampak predvsem težnja po spopadih političnih egov na različnih bregovih. Slovenci ob ključnih situacijah za prihodnost države znamo potegniti skupaj in sam tega sporazuma ne percepiram kot grožnjo, s katero lahko izgubimo del slovenske biti, ampak prej kot priložnost, da enkrat za vselej opravimo s problemom, ki bi se lahko v prihodnosti še močno zažiral v pleča naših zanamcev. Mislim, da ste, kolega Turk, enkrat omenjali duhovnega vodjo Eckharta Tollea. Vprašajte se kaj bi naredil on. Bi res svoje delovanje usmeril v rušenje miru in zaradi pohlepa ostajal v večni 'vojni'? Včasih nam že kanček poduhovljenega razmišljanja reši vsakršno prekompleksno politično vprašanje. :)
OdgovoriIzbrišiUroš, po moje (in to je seveda veliko ugibanje) bi Tolle ugotovil, da je ta sporazum eno veliko hranjenje Pahorjevega ega. Nekaj, kar bi lahko vknjižil kot uspeh, po katastrofalnem letu in pol vladanja. Podobno, kot je ugotovila Spomenka Hribar, si zdaj še želi, da ga nekdo potreplja in reče, saj je v redu. Tudi Gandhi ni še druge polovice Indije prepustil Pakistanu.
OdgovoriIzbrišiIn polarizacije ni med političnimi opcijami. Vidni podporniki sporazuma so samo v koaliciji, vidni nasprotniki sporazuma pa tudi izven opozicije.
Vsa čast za strasten zagovor.
OdgovoriIzbrišiSam sem že glasoval proti:
OdgovoriIzbrišiker me je živlejnje naučilo, da odločitve, ki razdjavajo niso dobre.
ker je agitiranje za dobrososedske odnose šelo na račun polsabšanja medseboljih odnosov
ker je bil postopek odločanja preložen na referendum in ne na parlament
ker AS daje lažno upanje, da bo te more enkrat konec
ker,...
Odlično napisano!
OdgovoriIzbriši