torek, 22. januar 2013

Vič na K5

Nekaj takega sem povedal na svečani otvoritivi nove televadnice Gimnazije Vič.

Spoštovana

ga. ravnateljica, učiteljice in učitelji, dijakinje in dijaki, gospe in gospodje,

vesel sem, da lahko sodelujem na slovesnem odprtju investicije v šolsko telovadnico, multimedijsko učilnico in večnamensko predavalnico. Vesel iz več razlogov.

V teh čudnih časih, ko je več slabih in dobrih novic in ko se včasih trudimo, da bi našli samo slabe, je prijetno predajati namenu nekaj novega. Čeprav se o tem dosti ne piše, država veliko vlaga v kulturno, športno, znanstveno in šolsko infrastrukturo.

Obnovili smo kup gradov, pripravljamo se na investicijo v nov muzej, samo v Ljubljani vlagamo več kot 100 mio v znanstveno in visokošolsko infrastrukturo, v Planici nastaja sodoben nordijski center. Ta vlaganja, ne samo da izboljšujejo pogoje za delovanje slovenske pameti in ustvarjalnosti, ustvarjajo tudi delovna mesta in prispevajo h gospodarski rasti.

Gimnazije so vrh

Drugi razlog zaradi katerega sem vesel, da sem danes tukaj je, da je to vlaganje v gimnazijsko infrastrukturo. Gimnazije so špica vsakega srednješolskega sistema. So kraj, kjer zadnjič v istih klopeh sedijo bodoči intelektualci zelo različnih profilov. Iz gimnazije se spominjamo ljudi, ki jih potem cenimo vse življenje, od tukaj izvirajo trajna prijateljstva, prve, bivše, včasih celo trajne ljubezni. V gimnazijskih letih se srečujeta brezskrbnost, ki je značilna za otroštvo z vsem, kar lepega prinaša odraslost in vendar brez velikih skrbi in odgovornosti.

Na ministrstvu razumemo in cenimo vlogo in pomen gimnazij. Biti morajo odlične. Pritegniti morajo najboljše, kar pomeni, da ne morejo vpisovati vseh. Če naj bo gimnazija vrh srednješolske izobraževalne piramide, potem ne morejo vpisovati skoraj polovice vse mladine, morda tretjino ali celo manj. Samo tako bodo lahko vzdrževale vrhunski nivo.

Gimnazija Vič je ena izmed najboljših gimnazij. Ne samo glede na uspeh na maturi, tudi zaradi bogatih obšolskih dejavnosti, pa naj gre za kulturo (npr. Vičstock), izjemne športne dosežke posameznikov ali znanost, kjer v sodelovanju z okoliškimi inštituti dosegate svetovno odmevne rezultate.

K4

To delo mimo pouka je pomembno. Svet se spreminja. Tudi cilji izobraževalnega sistema se spreminjajo. Vedno manjši del vsega se boste naučili v šoli, vedno več nekje zunaj. Podatki, dejstva, letnice, formule … vse to se najde na internetu. OECD kot spretnosti, ki jih bomo potrebovali v 21. stoletju, identificira štiri k-kje: kreativnost, kolaboracijo, komunikacijo in kritično mišljenje. Tega se ne da poguglati, tega se ne da avtomatizirati, pri tem Powerpoint nič ne pomaga.

Rutinska pisarniška delovna mesta, ki so ostajala podpovprečnim gimnazijcem, izginjajo najhitreje. Tudi zato skušamo tistim, ki se danes vpisujejo v srednje šole dopovedati, da je veliko perspektive tudi v tehničnih srednjih šolah in v poklicnih šolah. Vi si boste svoj poklic seveda dokončno oblikovali v študiju. In tudi tukaj velja: perspektivo imajo ustvarjalna dela. V Evropi je na stotisoče praznih inženirskih delovnih mest, potreba po delih, ko človek skrbi ali sodeluje z drugim človekom, tudi ne bo odšla v Azijo, za rutinska pisarniška dela pa že imamo računalnike.

K5

In še en »K« je pomemben. Karakter, značaj. Tudi tega mora so-oblikovati šola, gimnazija še posebej. Prihodnji problemi človeštva niso toliko strokovne ali tehnične narave, kot so etične. Skrb za okolje, odnos do drugih živih bitij, strpnost do soljudi, solidarnost in pravičnost … vse to postajajo vedno bolj pomembni temelji s pomočjo katerih vrednotimo svet okrog sebe in ki morajo usmerjati tudi strokovno, znanstveno ali kulturno delo, ki se mu boste kot gimnazijci nekoč v bodočnosti posvetili.

Svet v katerega stopate je drugačen od sveta vaših staršev. Kaže, da se tisti razvoj, ko je stoletja vse samo raslo, šlo navzgor, ustavlja. In če ni rasti, se tudi zadolževati na račun prihodnosti ne moremo. Zato država skuša porabo prilagoditi možnostim. Žal kriči sredstva tudi za vaše izobraževanje. To delamo kar se da pazljivo, saj se zavedamo, da je dobra izobrazba največ, kar lahko država da svoji mladini. Zavedamo pa se tudi, da vam naša generacija ne more pustiti samo dolgov. Vse, kar si namreč danes sposodimo, bo moral nekdo vrniti. Tudi vi.

Ampak,

danes je čas, da se veselimo nove investicije. Zahvaljujem se vsem svojim sodelavcem, ki so bdeli nad projektom, zagnani ekipi na vaši gimnaziji, arhitektu in izvajalcem. Želim, da bi teh prostorih našli čim več športnih pa tudi kulturnih, umetniških in drugih intelektualnih užitkov.

In da bi tudi ta objekt nekaj prispeval k temu, da bodo gimnazijska leta, kot je nekdo rekel, najlepša leta vašega življenja.


Preberite še