17. oktober 2011

Protestniki z razlogom, protest brez naslovnika


Gospodarska kriza razvitega Zahoda je globlja, kot je kazalo na prvi pogled. Ne gre za nekaj neodgovornih finančnikov. Gre za to, da vedno manj ljudi proizvede vedno več dobri, ki jih nihče res ne potrebuje. Gre za to, da se spreminja vzorec potrošniškega kapitalizma v katerem so podjetniki dobro plačevali zaposlene, saj so ti s svojimi plačami kupovali njihove izdelke. Napredek tehnologije in organizacije delovna mesta hitreje uničuje kot ustvarja nova.

V nekaterih državah standard povprečnega državljana pada, celo v Evropi je več takih, ki menijo, da bodo njihovi otroci živeli slabše, kot živijo sami, kot optimistov. Politika nima pravih odgovorov, v ZDA in Sloveniji so zaupali ljudem, ki so lepo oblečeni in na prvi pogled pametno govorijo, od lepih besed k potrebnim dejanjem pa ne pridejo.

Brezizhodnost situacije rodi frustracijo, frustracija pa upor in proteste. V Ljubljani se je zbrala čudna mešanica mladih anarhistov, ostarelih večnih upornikov, radovednežev, kliktivistov (lepo vreme jih je zmamilo od tipkovnic) in hohštaplerjev (kot je rekel Milijonar, škoda, da je bila trgovina z dragimi Apple računalniki in telefoni zaprta, promet bi bil dober). Zgaranih Semoličevih delavcev, ki na svojem križu nosijo breme globalizacije in delajo, da bi otroci lahko študirali, ni bilo. Dan je bil lep, primeren za oddih po napornem tednu, ali za zadnja dela na polju.

Ameriški protestniki so v odprtem pismu čajankarjem - iščoč soglasje in zavezništvo - zapisali 
ne gre nam za to, da prerazporedimo bogastvo, gre nam za to, da ukinemo legalno korupcijo v vladnih pisarnah. Želimo, da kriminalci odgovarjajo za kraje in  goljufije v gospodarstvu.  
V Sloveniji bi torej naslovnik protestov moral biti naš avtohtoni pajdaški kapitalizem in pajdaši. Potrebujemo rešitve, ne protestov. In rešitev ni menjavanje pajdašev, ampak demontaža sistema. Zahtevati bi veljalo dobra delovna mesta in gospodarsko rast, ki omogoča odpravo nepravičnih razlik v družbi. Namesto tega so dopustili, da jim je spregovoril Zoran Janković, manager tujega premoženja in podjetnik »na svojem« družinskem, ki se je v sistemu pajdaškega kapitalizma izjemno dobro znašel. Ko sem izvedel za to travestijo, je ljubljanski dogodek zame izgubil vso kredibilnost in sem šel domov.

To je daljša verzija komentarja, ki sem ga napisal za današnji Večer.