28. september 2011

Zastraševanje kot volilna platforma (drugič)

vir: vest.si
Gregor Virant je bil obsojen na mesec dni zapora (pogojno) za naslednje besede o Dragu Kosu:
povrh vsega, čeprav to ni ključno, komisijo vodi tudi sporna osebnost, ki je sodelovala v mnogih spletkah, tudi v spletkah proti predsedniku vlade Janezu Janši.
Resnica me ne briga

Sodišče ni ugotavljalo, ali je povedano res ali ne. Ali Kos je sodeloval v zadevi Depala vas, ali je Depala vas bila spletka. Ali je sodeloval v zadevi Vič Holmec, ali je tisto bila spletka. Takole, piše Dnevnik, je sodnica Lea Habjanič pojasnila ...
... razžalitev je najmilejše kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime in da je za izpolnitev znakov tega dejanja dovolj že, če imajo izrečene besede o neki osebi negativno konotacijo.
Lažnivci, tatovi, spletkarji, debeluhi, veselite se. V Sloveniji vas ne bo nihče smel imenovati s pravim imenom. Ni važno, če res kradete ali lažete, če kdo o vas poreče kaj z "negativno konotacijo", ga boste lahko zvlekli na sodišče in to ga bo strpali v zapor, če vas bo v enem letu le še kaj omenil.

To so pravne posledice življenja v državi, katere uradna filozofija je, da je resnic več in ker jih je več, se za edino ni vredno truditi. Ne na sodiščih, ne v medijih. Tako se ubije resnica, brez resnice besede nimajo smisla, brez besed ni dialoga, brez dialoga pa ne družbe.

Zastraševanje drugič

Sodba je tista kaplja čez rob, ki je v meni porušila zaupanje, ki sem ga imel v pravno državo. Veliko tega se dogaja, pa si človek misli, nekaj že mora biti za tem, kjer je dim, je tudi ogenj. Ampak ta primer je preveč preprost, preveč jasen. Virant je preveč vljuden, strpen in ne vročekrven človek. Če je mogoče to, je tudi v zadevi Patria mogoče karkoli.

Včeraj sem pisal o tem, kako je zastraševanje zmernih volivcev platforma kampanje "levice" v letu 2011. Neko drugo zastraševanje poteka proti simpatizerjem pomladi. Skoraj vsak minister Janševe vlade ima proti sebi kako tožbo. Morda bo padla. Morda ne, kot v Virantovem primeru. Na vsak način pa ljudje izgubljajo na sodiščih čas, trošijo denar za odvetnike in slišijo sporočilo: "Kaj si pa v Janševi vladi sodeloval, prav ti je." Podobno je tudi s številnimi člani nadzornih svetov in uprav, ki jih je postavila Janševa vlada. Ali jih tožijo, ali pa so jim zaprta vrata za službe. Majhen del tega je verjetno zaslužen. Ampak zaupanja v to, da je sodstvo pošten razsodnik med zasluženim in nezasluženim, pa nimam več.

Zdaj se bodo oglasili varuhi dobrega imena sodne veje oblasti in se vili roke nad tem, da nekdo zmanjšuje njen ugled. Ugled si je treba zaslužiti. Ne more biti zapovedan. Ugled imaš, potem pa npr. rečeš, da je holokaust drugorazredna tema, in ga nimaš več. Dolžno spoštovanje mora ostati samo še formi.

V primerjalnih študijah gospodarskega okolja Slovenija beleži najnižje rezultate in zaostaja za afriškimi banana republikami ravno zaradi slabega dela sodne veje oblasti. Med najpočasnejšimi na svetu smo pri uveljavitvi pogodb na sodišču, pri registraciji premoženja, pri izterjavi dolga ... Spoštovanje si je treba zaslužiti. Ni predpisano v ustavi.

Vsi enaki, vsi kriminalci

Atlas Shrugged ima menda 1200 strani. Ne bi vedel. Berem na Kindlu. Procenti tečejo počasi. A ni kaj krajšati. Tule mimo sem šel pred kakim tednom:
Did you really think that we want those laws to be observed? We want them broken. You'd better get it straight that it's not a bunch of boy scouts you're up against—then you'll know that this is not the age for beautiful gestures. We're after power and we mean it. You fellows were pikers, but we know the real trick, and you'd better get wise to it. There's no way to rule innocent men. The only power any government has is the power to crack down on criminals. Well, when there aren't enough criminals, one makes them. One declares so many things to be a crime that it becomes impossible for men to live without breaking laws. Who wants a nation of law-abiding citizens? What's there in that for anyone? But just pass the kind of laws that can neither be enforced nor objectively interpreted—and you create a nation of law-breakers—and then you cash in on guilt. Now that's the system, Mr Rearden, that's the game, and once you understand it, you'll be much easier to deal with*.
Ste res mislili, da želimo, da se tisti zakoni upoštevajo? Želimo, da se kršijo. Bolje, da se zavedate, da vaš nasprotnik ni skupina tabornikov - tedaj boste vedeli, da zdaj ni čas za vljudne geste. Hočemo moč in samo moč. Vi ste bili pokovci, mi pa vemo, v čem je finta in bolje za vas, da to spoznate. Nedolžnim ljudem ni mogoče vladati. Edina moč, ki jo ima katera koli vlada, je moč zatiranja zločincev. No, kadar zločincev ni dovolj, jih je potrebno ustvariti. Toliko dejanj se označi za zločin, da ljudje ne morejo živeti, ne da bi kršili zakone. Kdo si želi državljanov, ki upoštevajo zakone? Kaj ima kdo od tega? Če pa uveljaviš zakone, ki jih ni možno ne izvajati ne objektivno tolmačiti - in tako ustvariš narod kršiteljev zakonov - potem pa lahko unovčuješ krivdo. No, to je sistem, g. Rearden, to je ta igra in ko jo dojamete, se bova dosti bolje razumela (hvala bralcu za prevod).  
Razumem že razumem, ne pristajam pa na to igro.

Odnos do te obsodbe je lakmusov papir za oceno, kdo je na strani svobode in kdo ni. To je eden tistih primerov, ko ne velja biti tiho. Ko ne velja biti tiho zato, da se bo imel kdo oglasiti takrat, ko bodo prišli pote.

It's not a bunch of boy scouts we're up against**. 



* Bi mi to kdo prosim prijazno prevedel (hvala?
**Naš nasprotnik ni peščica skavtov.