28. september 2011

Zastraševanje kot volilna platforma


Uspešen mandat 2004-2008 in zelo dobro predsedovanje EU spomladi 2008 sta levici izbila iz rok tradicionalno orožje: da ima Slovenija eno samo elito, ki je sposobna vladati; da na drugi strani ni znanja, ljudi, strokovnosti ... Po debaklu 2009-2011 o strokovnost in sposobnost verjetno nihče na "levici" ne bo niti črhnil.

Že nekaj časa opažam, da bo zato letos volilno orožje "levice" zastraševanje volivcev. Da bo volilna platforma levice "fearmongering". Za kaj gre:
Fearmonger: One who spreads the idealogy of fear through propoganda to fulfill a concealed agenda. Similar to a terrorist, but it fights with information and not direct violence.
Zastraševanje (fearmongering) je raba strahu, da bi vplivali na mnenja ali dejanja ljudi in dosegli določen cilj. Z objektom ali subjekt, ki naj bi se ga bali, se včasih pretirava. Vzorec zastraševanja se ponavlja, da se strah stalno krepi. (vik Wikipedia).
V zadnjih mesecih se da prebrati članke, katerih edini dosežek je utrjevanje strahu pred Janšo in SDS. Po tem, ko je npr. Katarina Kresal v Odmevih mahala z izpisom spletne strani SDS, so to mnogi "mnenjski voditelji" razumeli kot poziv voditeljice (tule brez narekovajev), da se zadeva uporabi za tisto ponavljanje vzorca zastraševanja.

Večji kot je brezup na levici, globlje padajo komentatorji. Kakšen dnevnik bi potreboval gumb "prijavi sovražni govor" že pri člankih, ne samo pri komentarjih. Kaj sicer delajo besede kot "klerikalna kloaka", "usmrajene ideje", "retardiran strankarski stroj" v časopisnem članku. V članku, ne v komentarjih!

Seznam

SDS je trdila, da se vlada pri kadrovanju ne drži parole, da bo presegala delitve na naše in vaše. Da ne bi ostalo pri neargumentirani izjavi, je objavila seznam ljudi, ki jih iz takih ali drugačnih razlogov smatra za kadrovane, ker so bili "naši" (torej njihovi). Ti razlogi so mestoma res za lase privlečeni, ampak vsak sam lahko premisli, ali je bila npr. pri kakem kadrovanju prednost, da si sorodnik tega ali onega, ali ne. Na seznamu so izjeme, ki potrjujejo pravilo in s katerimi je sodelovala tudi Janševa vlada. Našel bi se npr. kdo, ki je bil imenovan v moj Svet za konkurenčnost, ali pa, ki je svetoval pri dokumentu Inštituta dr. Jožeta Pučnika "Vizija 20+20". Imenovanje tega seznama "seznam za odstrel" je spin, ki se lepo sklada s taktiko zastraševanja.

Če bi bil za seznamom kak slab namen, ne bi bil javno objavljen. Bil bi na USB ključku. Tudi UDBA, s katero zdaj SDS primerjajo, seznamov ni javno objavljala. Pravzaprav niti seznamov res postreljenih ni delala. (In debato o UDBI in preteklosti nisem začel jaz, da ne bo pomote).

Iztočnica

Je pa polemika okrog tega dobra iztočnica za to, da SDS jasno pove nekaj takega:
Iz mandata 2004-2008 smo se nekaj naučili. Razgnali bomo vse profiterje, ki vlečejo posle ali plačo zato, ker se prilizujejo političnim strankam (vključno nam) ali pa so stranko celo podedovali ali so jo kupili; ki so na svojih mestih zaradi lojalnosti in ne zaradi sposobnosti. Demontirali bomo sistem pajdaškega kapitalizma in ne le zamenjali pajdašev. Vse sposobne in poštene, pa naj bodo še tako temno rdeči, živo oranžni, modro zeleni ali dolgočasno sivi, pa bomo prosili za sodelovanje pri našem programu, da v naslednjem mandatu Slovenijo skupaj spravimo na boljšo pot.