sobota, 01. maj 2010

iPad - prvi vtisi - čarobni, revolucionarni, umazani in zli

Prejšnjo nedeljo, »first thing in the morning«, sem se naivno odpravil v trgovino po iPad, v Pentagon City Mall. "First thing" s 6 urami časovne razlike pomeni, da je čas tudi za ogled Pentagona. Da hočem iPad, sem vedel 20 sekund po tem, ko sem ga v trgovini vzel v roke. Sem se že videl, da si bom pri govoru namesto s točkami na papirju pomagal kar z iPadom.

Pa ga seveda niso imeli. Da se najbolj splača naročiti po pošti. Čas dobave: 5-7 dni. Preveč, glede na predviden čas obiska v ZDA. 5-7 dni prepozno sem tudi zvedel, da srečanje Evroatlanstkega partnerstva zaradi prahu z Islandije sploh bo.

So pa povedali, da ga lahko naročim v trgovino. Če imam Apple ID. In da me bodo po mailu obvestili, ko pride. Če pride. Na enem od macov sem se vpisal. In imel naslednje dni razlog več, da sem kar naprej preverjal email.


Izložba: "Meet iPad" in ne "Get iPad" ali "Buy iPad". 

Mail je prišel v sredo popoldne, malo pred odhodom na letališče. Seveda sem skočil v Pentagon City. Kjer so me legitimirali, če sem res ta, ki ga je naročil. In plačati sem ga moral s kreditno kartico. Menda na ta način kontrolirajo, da ista oseba ne kupi več kot dveh. Kot sladkor in kavo v stari jugi. Ampak ... kakšen fantastičen dan!

Na letalu ga nisem mogel preskusiti, ker ga je najprej treba "aktivirati", tako, da se ga priključi na iTunes. Ni mi jasno, zakaj. Ampak gotovo obstaja dober razlog. Kot za vse pri Applu. Tako mora bit!

Morda zato, da pomahaš s kreditno kartico. Doma sem uredil tudi to. Upam (upam!) da sem pazljivo poklikal in da se mi zdaj iTunes ne bo zaganjal za predvajanje tega ali onega. Nazadnje, ko sem ga nameščal, se mi je vsedel čez VLC. Ampak nobena cena ni previsoka, nobeno vreme preslabo …

Na iPadu so res zelo osnovne aplikacije.Bistveni sta App Store in iTunes, kjer te molzejo dalje.

Safari je, oprostite, pohabljen. Ne samo, da ne dela Flash (ne da se gledati videa na Delu, Dnevniku, RtvSlo pa se sploh dela pametno in pokaže stran za mobilne naprave). Na delo.si mi ni uspelo odpreti PDF verzije (verjetno flash). Huje je, da na polno ne deluje Gmail. Ne delajo Google docs. Tudi koledar se pokaže v svoji mobilni in ne v polni verziji. Pa za to ni razloga, ker je zaslon dovolj velik, procesor pa dovolj zmogljiv. Edino, kar pade na pamet je, da Apple ubija svetovni splet. Zakaj bi bilo nekaj na spletu zastonj, če se da za podobno reč skozi iTunes and App Store zaračunati.


O ostalih vgrajenih aplikacijah ne kaže zgubljati besed, ker so uporabne samo, če ste se popolnoma predali Apple univerzumu.  

Zabava se začne na App Store. Ki mi je napisal, da iPad ni podprt v "moji državi". Apple se obnaša kot The Soup Nazi. "No soup for you". "No apps for you!" Potem je bilo treba ogoljufati Apple Store in iTunes in se predstaviti kot Američan. Fake name generator je kar uporabna storitev! Kar nekaj programčkov je zastonj, v splošnem se pa na iPadu, tako kot na drugih Applovih zadevah, z nakupom strojčka stroški šele začnejo.

Dobro ...
  • Oblika in format, ki ga lahko vzamete na sestanek, ga postavite na mizo na kavi ali na pivu, tudi na poslovnem kosilu. Če boste isto naredili z laptopom ali netbookom, vas bodo imeli za čudaka.
  • Lepo oblikovan. Kot smo pri Applu že navajeni.
  • Lepo "narisane" aplikacije. Podobno kot na OS X imaš človek občutek, da se nekdo potrudil tudi za obliko, ne le za funkcionalnost.
  • Zelo odziven, snappy, posebej kinetično premikanje in obračanje je dodelano in odzivno. Užitek gledati, kako se stvari skrolajo, počasi ustavljajo, kako se vse skupaj obrne, ko napravo obrnemo.
  • Virtualna tipkovnica je zelo, zelo dobra. Mislim, da bi na njej lahko tipkal celo hitreje kot na običajne tipkovnice. Verjetno zato, ker itak nimam strojepisnega tečaja. Napisati č,š ali ž je pa razmeroma komplicirano. Pričakujte zapise v "turccici".
  • Nekaj aplikacije je preprosto genialnih. Ampak o tem na koncu, da vse skupaj zaključim s pozitivno noto!
 Zaslon se zdi za blendo svetlejši od MacBook-a in dve blendi od netbooka.

Slabo ...
  • Za držati v roki kar težak, v ovitku ga je še posebej nerodno držati. Mislim, da se bo razvila nova verzija karpalnega sindroma. Da bi ga dolgo pestoval za branje knjige ali gledanje filma ... kaj pa vem. Če to delam na laptopu, mi ni treba ničesar držati v roki.
  • Razmeroma slaba ločljivost zaslona. Ni OLED. 1024x768 je toliko, kot ima slab netbook. Na tako veliki površini ne da kaj prida gostote pixlov. Zato je dolgotrajno branje besedila utrujajoče. Znaki na spletnih straneh v portretnem načinu so zelo stopničasti. Če imam na telefonu imam OLED z 800x480 bi Apple lahko šel na kakih 1024x1400.
  • Velika arhitekturna hiba naprave je, da so namesto normalnega datotečnega sistema aplikacijski silosi. Vsaka aplikacija ima svoje datoteke. Ne kaže, da je možno, da se dva programa ukvarjata z isto datoteko. Razen s tistim, kar je podprto skozi sistem (fotografije). Npr. da jo GoodReader prenese na iPad, Pages jo pa popravlja. BTW, Pages so jetra. Pišejo, da skvarijo Word datoteke in niti slučajno ne bom investiral $9.99.
  • Posledica take arhitekture so medijski silosi. Brez posebnega truda imam že jaz štiri knjižne police. iBooks za Applove knjige, Kindle za Amazonove knjige, Marvel za Marvel stripe (ampak ne za ostale stripe), in FreeBooks za zastonjske knjige (ampak ne za zastonjske iz iBooks ali Kindle). Vsak program ima svoj vmesnik, malo drugačen. Pa za božjo voljo, knjiga je knjiga. Isto sranje se bo verjetno dogajalo s časopisi, glasbo … 
  • Aplikacije kot paradigma so pogosto korak nazaj. Če je mali telefonski zaslon še lahko izgovor, da se za recimo CNN naredi aplikacija, na iPadu tega izgovora ni. Po novem velja »There is an app for everything«. Včasih je veljalo »there is a web page for everything«. Skozi brskalnik na enak način delamo zaznamke, si zabeležimo v Evernote, delimo vsebino na twitterju, facebooku, pošljemo po mailu ... Te stvari ima vsaka aplikacija urejena po svoje. Če jih sploh ima. Praviloma ne.
  • iTunes so jetra. Nikakor ne znam prenesti slik iz iPada na PC. Nikakor. Da se ubijem. Ali sem pa spregledal kak thingy na zaslonu. Sinhronizacija dela samo v drugo smer. Morda zato, ker iPad nima kamere. Ampak da se pa narediti posnetek zaslona!
  • Zaslon je svetel ampak za branje zunaj, razen v debeli senci precej naporen. Bleščavost pomeni veliko zrcalnega odboja. Po drugi strani tudi v temnem prostoru ni prav prijeten, ker aktivno sveti. Podobno kot računalniški zasloni. Na sliki levo se vidi, kako tak zaslon vidi fotoaparat. Človeški možgani se znajdejo bolje, lahko berejo, kar piše na zaslonu. Z nekaj nezavednega napenjanja možganov. In se sprašujemo, zakaj ležimo, beremo in smo utrujeni.
  • Brez Dropboxa ali podobne rešitve za brezžično sinhronizacijo datotek med osebnimi računalniki za resno rabo ni primeren. Pika. Prenašanje oz. sinhronizacija po USB kablu skozi iTunes je kamenodobno
  • Da ni multitaskinga je moteče v le toliko, da se v ozadju ne spremlja, da je prišlo novo instantno sporočilo, tvit ... Copy-paste med urejevalnikom besedila in brskalnikom ni moteč.
  • Apple naj bi bil špica za user interface design, ampak za božjo voljo, se res ne bi dalo zapirati aplikacij kako drugače kot s pritiskom na fizični gumb? Tisti črni okrogli, ki je enkrat spodaj, drugič, desno, levo, zgoraj ... Sem spregledal kako gesto s prsti?
  • Presenetljivo je tudi, da »nazaj« v številnih aplikacijah ne gre z gesto s prsti, ampak je nekje zgoraj levo, odročna ikona, na katero je treba pritisniti. Res štorasto. Steve, pa saj to ste na Macu že vzeli!
  • Večino programčkov je treba kupiti. Cene praviloma niso visoke. Zelo pa moti, da se ne da dobiti preskusne, zastonjske verzije. Ali pa, da zadevo lahko daš nazaj in ti jo refundirajo. Glede na totalitarno naravo iTunesov, bi bilo to tehnično popolnoma izvedljivo. Tako pa človek kupi dve, tri stvari, preden najde nekaj, kar za silo dela. 
  • Za iPad ni ne Firefoxa, ne Dropboxa ne solidnega (več identitet) zastonj Twitter klienta. Prvi med raznimi napravami sinhronizira gesla, zaznamke, zgodovino, drugi datoteke. Skratka, ne morem nekam z iPadom in se zanesti, da imam vse potrebno seboj.
  • Za $499 bi pa krpico za čiščenje zaslona lahko dodali.
Skratka ...

Vse kar že kje dela – pošta, splet, predvajanje filmov, glasbe, pisarniške zadeve, tvitanje, celo branje knjig – dela na iPadu slabše, ne boljše. Glasbo se bolje posluša na iPodu, filme se gleda na računalniku ali televiziji, dela se na netbooku. Klasične knjige in časopisi na Kindlu manj utrujajo oči. Prednost je morda ta, da kje daleč od doma te stvari lahko za silo počnete brez računalnika. Ampak za silo gre tudi na pametnem telefonu. Ko bo delal Dropbox tako, da bo sinhroniziral VSE in bom Office datoteke lahko neškodljivo popravljal, bom mnenje spremenil.

Čarobnost in revolucionarnost iPada je v programih, ki jih za druge platforme sploh ni. Kjer naparava odpira nekaj popolnoma novega.

Vedno sem si želel dobro igrico za cestno dirkanje. Enkrat je bila vdelana v sedež na letalu pred mano. Na poti London - SanFrancisco sem toliko šofiral, da sem imel še nekaj tednov (tednov!) omrtvičeno konico kazalca. Na RealRacing se mi to ne bo zgodilo. Edino rama me še vedno malo boli.

In vedno sem si želel igrati kak inštrument. Na MagicPiano ne igram nič slabše kot Lang-Lang. In potem so tu take reči kot zemljevid sveta National Geographic, Star Walk ...

... in to je šele začetek.

Preberite še