7. oktober 2008

Samsung Omnia mecum porto

Mobilni telefon je tista prekleta zadeva, zaradi katere smo v imenu napredka žrtvovali precej svobode. Svobode, ko si bil lahko sam. Ali pa dosegljiv samo tistim, ki so bili tisti hip s teboj. Ko je služba ostala v pisarni, ali pa vsaj na notesniku. Danes imamo na mobilniku lahko vse seboj. Vso pošto, vse dokumente in na brezžični žici za seboj vlečemo tudi vse kontakte, ki grozijo, da bodo vsak hip pozvonili.

Pametni telefoni so me najprej začeli zanimati zato, ker se je nanje dalo kulturno tipkati SMSe. Ena črka ena tipka - to je tako dobro geslo kot en človek en glas. SMS pogosto pomeni - "ja, vem da si tam, nekaj ti moram povedati, ampak govoril pa ne bi s teboj". Ljudomrzno pravzaprav.

Drugi razlog za pametne telefone je, da sem v zadnjem času vse manj časa delal za mizo za računalnikom. Pameten telefon omogoča dozo interneta kjerkoli in kadarkoli. V zadnjih letih sem jih preskusil kar nekaj:
  • Motorola A1000 - Symbian je v mnogočem boljši od Windows Mobile. Nikoli pa ni prav delovala sinhronizacija s PCjem.
  • HTC Wizard in Tytn - izvlečna tipkovnica sicer odlična ideja, sicer oba telefona precej debela in težka; HTC ne zna narediti tulca za pisalce (stylus), ki se ne bi polomil in bi pisalce padalo iz telefona.
  • Samsung X820 - ni sicer pameten, ampak pri njegovih merah mu to lahko odpustimo. Človek se sprašuje, zakaj naj bi bil kak telefon sploh večji? Morda zato, da ga ženska najde v torbici.
  • Samsung i600 - z njim sem po začetnih težavah zdržal daleč najdlje - zadnjih 15 mesecev. Dovolj majhen in lahek za v suknjič (mimogrede, ste opazili, da je za telefon kot nalašč tisti žep levo spodaj - menda ga šivajo zaradi cigaretnih škatlic), qwerty tipkovnica, HSDPA, WiFi ... skoraj idealen.
  • Samsung i900. O tem nekaj več spodaj.
Samsung i900 "Omnia"

Uporabljam ga slab teden. S programom Jeyo Mobile Companion sem zelo hitro prenesel kontakte; sicer se zna telefon obnašati tudi kot USB ključek. Total Commander zgledno prikazuje njegovo datotečno strukturo. Prednosti v primerjavi z i600:
  • Pri ustrezni svetlobi zelo dober fotoaparat z autofocusom. Spodnja slika je neretuširan izsek iz slike ločljivosti 2560*1920.
  • Filmi so kar dobro stisnjeni in (odvisno spet od svetlobe) kar kvalitetni (do 640*480).
  • 8 GB spomina je dovolj za nekaj glasbe in večino dokumentov, predstavitev ... ki sem jih kdaj v življenju napisal. Prikazovalnik PPTjev dovolj dober, da bi ga uporabil za govore namesto A5 lističev papirja. In še dodatni slot za micro SD ima.
  • Večji zaslon (240*400 elementov) omogoča soliden pregled spletnih strani, dokumentov ... je pa slabši kot pri iPhone. Svetlost se sama popravlja glede na svetlost okolice, tudi orientacija se spreminja sama, glede na lego telefona.
  • Vgrajena je GSM triangulacija, ki pokaže položaj na Google Maps na nekaj sto metrov natančno. In če to ni dovolj je vgrajen tudi GPS. Programa za navigacijo nisem naložil.
  • Bolj dodelani uporabniški vmesniki in programi.
Slabosti:
  • QWERTY tipkovnica na pokončnem zaslonu je premajhna; treba se bo še navaditi, kako pritisniti pravo tipko. Vsekakor bom z njim manj jamral na Twitterju.Windows Mobile 6.1 ni prilagojen prstom, ampak miškam oz. pisalom.
  • Samung je čez sicer marsikaj naprogramiral in uporabnik ima po dve verziji npr. predvajalnika, kontaktov, brskalnika po datotekah - ena za prste, druga od windowsov. Geste niso najbolj konsistentne skozi razne aplikacije.
  • Pisalo nima prostora v telefonu, ampak naj bi bingljalo ob njem. Škoda.
  • Brskalnik Opera je počasen in slabo odziven; stran od Financ ga čisto sesuje, Explorer je pa pač Explorer.
  • Z eno roko (recimo, če gre človek peš po cesti :-) je delo dosti težje kot z i600. In mislim, da ima Iphone isti problem.
Še nekaj slik ...



... tudi na Picasi.