Evropski parlamentarci bi regulirali bloge
Če je kaj dokaz, da blogi postajajo vplivni, potem je to iniciativa socialistov v EU parlamentu, da bi jih regulirali, prepovedali anonimne bloge ipd. User-generated content and weblogs - a new challenge:
As weblogs represent an important new contribution to media pluralism, there is a need to clarify their status, and to create legal safeguards for use in the event of lawsuits as well as to establish a right to reply, says a recent own initiative report drafted by Estonian Socialist Marianne Mikko. Own initiative reports are drafted by individual MEPs and are not proposals for EU laws. The report was later adopted by Parliament's Culture Committee.To je povzročilo kar nekaj razburjenja, predvsem med blogerji. Thinendofthewedge:
"Approved by 33 votes to one, the EU’s Culture Committee has passed a draft report on blogging which could lead to all European bloggers being required to gain an official stamp of approval simply to exist. Concerned that blogs could prove a useful tool for the “less principled”, Estonian Socialist MEP Marianne Mikko (author of the draft report) said: “They are in position to considerably pollute cyberspace. We already have too much spam, misinformation and malicious intent in cyberspace”. She added, “I think the public is still very trusting towards blogs, it is still seen as sincere. And it should remain sincere. For that we need a quality mark, a disclosure of who is really writing and why.“EUobserver pa citira poslanca ljudske stranke Christopherja Fjellnerja:
The report shows proof of immense ignorance among our decision makers. It is such an incredibly stupid proposal,' he said, adding that Ms Mikko's education as a journalist under the former Soviet Union must have given her an old-fashioned perspective on the media landscape.Pri nas so o poročilu s simpatijami (sicer ne do regulacije blogov) pisali razgledi.net.
In kaj mislite? Je treba bloge regulirati? Aplicirati medijsko zakonodajo? Pravico do popravka?
Piše 
Objave
12 x komentirano:
S kakršno koli regulacijo se ne strinjam, pa ne da bi pisal kakšne zapise, ki bi bili problematični, ampak predvsem zato, ker počasi bodo vsi uradni mediji "pokupljeni" s strani držav in včasih so ravno blogi tisti, kjer lahko izveš dejansko resnico.
Res je, da je nekaj takih, ki bi si zaslužili cenzuro oz. predvsem kakšni komentatorji, ki iz minute v minuto spreminjajo svojo identiteto. V večini pa gre za osebno izražanje mnenj, ki jih bralci po želji vzamejo za svoje.
Sicer pa, dobro jim uspeva boj proti piratizmu, če bodo tukaj tako uspešni, ni strahu ;)
Medije (kakršnekoli) naj regulirajo edino tisti, ki so za to poklicani - bralci, gledalci, poslušalci, torej trg.
Taka pobuda lahko pride edinole s strani socialistov.
Mislim, da danes ni politične opcije, ki si ne bi želela nadzirati medijev. Pri nekaterih je ta želja sicer močnejša drugi pa ... mislim, da bodo izkoristili priložnost in prikimali.
Menim, da niti niso toliko problematični blogi nekih skrajnežev, ali žaljivcev. Prvi so očitni pri drugih pa se tudi lepo vidi 'kam pes taco moli'. Oboji mislim, da si kaj več od ignorance ne zaslužijo razen v primeru očitne grožnje.
večji problem predstavlja resnica, katera mislim, da je tudi glavni razlog želje po nadzoru.
Zanimivo vprašanje. Eno od načel Web 2.0 je tudi medsebojni nadzor uporabnikov. Torej naj bi delovali "tržni" mehanizmi, ko objavljene neumnosti nimajo omembe vrednega odziva med bralci. Na drugi strani so tu Sunsteinove raziskave o radikalizaciji mnenj v zaprtih skupnostih, kjer "tržni" mehanizmi v bistvu ne delujejo.
Ampak zakaj bi bloge vključili v medijsko zakonodajo glede pravice do popravka? Mar ni dovolj to, da ima vsak blog omogočene komentarje in da lahko vsak "napadeni" na svoji ali drugi spletni strani objavi korektno informacijo? Kdo pa danes še funkcionira tako, da o nekom prebero neko sočno novico in potem ne odgugla na druge strani, ki govorijo o isti temi?
Na Blogresu ste omenili, da vam blog ponuja možnost, da poveste svoje mnenje. Ker se pogosto dogaja, da jih novinarji v svojih prispevkih predstavijo drugače, kot ste želeli sami povedati. Bi potem tudi vsak intervjuvanec moral zahtevati pravico do popravka v objavljenem članku in vsak novinar pravico do popravka vašega mnenja v blogu, ker ste (po njegovem prepričanju) nekaj ur nazaj govorili drugače?
Pravno je že urejeno objavljanje pedofilskih materialov in pozivanje k nestrpnosti, tu dileme ni. Ampak za ostalo bi moral sistem komentiranja in medsebojnega povezovanja informacij, na katerem blogi pravzaprav temeljijo, zadostovati. Najbrž je kakšen bloger kakšnemu evroposlancu stopil na žulj... čeprav, če preberem članek na strani evropskega parlamenta, kaže na to da ima probleme medijski lobi, ki se boji konkurence. To, da so orodja Web 2.0 nočna mora za profesionalni PR pa že dolgo vemo.
Aja, pardon, saj vsak intervjuvanec lahko zahteva pravico do popravka. Ampak pri blogih gre poudarjeno za podajanje osebnih mnenj. Pri člankih novinarjev pa težko razmejite napačno informacijo (kar je manj pogosto) in spretno skonstruirano zgodbo, sestavljeno iz dejstev, a vzetih iz konteksta... če to lahko naredijo novinarji, še bolj lahko blogerji.
Katja - kometar ni isto kot popravek. Tudi v medijih je podobno, saj pisma bralcev niso ekvivalent popravku napake, ki jo prizna in objavi avtor izvornega besedila.
Mehka regulacija blogom ne bi škodila, mogoče bi na začetku celo vodila v neko standardizacijo - pa ne mislim, da se bodo osebni blogi začeli ukvarjati z novinarstvom, ampak na nivoju blogov, ki to že počnejo.
Več tukaj
Domen, se strinjam, ampak ali ni mehka regulacija ravno to, kar je pripeljalo spletne storitve druge generacije do uspeha? Saj si napisal, da blogi to že počnejo... Saj tudi že velja pravna odgovornost avtorja v skladu z obstoječo (pač ne medijsko) zakonodajo. Ok, če je problem samo anonimnost, bi to lahko pravno uredili. V tem kontekstu je zanimiv primer Civil Serf iz Velike Britanije, kjer je bil dejansko največji problem anonimnost. Sicer se nanaša na bloganje s strani javnih uslužbencev, ampak razprava je uporabna.
Morda bi pomagalo, če bi videla, o kakšnih konkretnih primerih je govora. Zmotilo me je namreč, da je v članku kot največji problem zveni zmanjšani zaslužek medijskih hiš.
Glede anonimnosti: kaj pa je s pravico novinarja do anonimnega vira? So informacije, ki preprosto potrebujejo anonimnost, da se lahko objavijo.
Pri anonimnosti takoj pomislimo samo na žaljive zapise, ne pa na tiste, ki so morda tako zelo zasebni, da mora njihova identiteta preprosto ostati zakrita. S tem dobivamo tudi veliko dobre in koristne vsebine na blogih, ki je sicer ne bi bilo.
Skratka, zgodba o anonimnosti ni enostranska in tudi črno-bela ne, seveda ima tudi svoje negativne plati, a ne samo negativne.
V kolikor malce poenostavim. Nekdo uporablja blog npr. za to, da blati nekoga drugega. Torej kot medij, ki pa (to vsi vemo) ni klasičen novinarski medij. Blogi me spominjajo na angleško "kulturo" javnega diskurza prejšnjih stoletij, ko si enostavno vzel stolček, ga postavil sredi priljubljenega parka in z glasnim recitiranjem svojih misli, idej, političnih prepričanj, kritik vlade, ali religioznih prepričanj poskušal razpršiti svojo idejo med mimoidoče. Blog kot platforma razmišljujočega in "pisno" stavkajočega. Hmmmm, res je, da tega stavkajočega lahko vidimo in tudi identificiramo, večino blogerjev ne moremo. Mislim da evropa še ni zrela za regulacijo blogerske dejavnosti v smisli identifikacije.... pa tudi blogerji niso zreli za kaj takšnega, kdo od blogerjev mi sploh zna povedati ali je kaznivo dejanje če tukaj napišem npr.: "Trdim da je minister XY homoseksualec". Bi me gospod XY smel/lahko tožil, če bi poznal mojo identiteto. Bi bilo kaj drugače kot sedaj?
Zanimivi komentarji in povezave. Mislim, da je problem "bi regulirali/ne bi regulirali" razmeroma brezpredmeten, ker bodo tisti, ki ne bi bili regulirani, pač šli blogat nekam, kjer regulacije ni. Sem pa absolutno proti, da bi potem zapirali dostop na taka mesta.
Je pa še druga možnost. Nekateri gostitelji blogov bi lahko vzpostavili bloge, ki bi zahtevali overjanje identitete piscev in komentatorjev. S tem bi spodbujali odgovornost obojih, dvigali kvaliteto in posledično branost in vpliv. Uveljavili bi lahko ista pravila javne razžalitve, pravice do popravkov ... kot v drugih medijih. In pozitivna selekcija bi potem naredila svoje.
Ni vrag, da to že kje obstaja.
Ja očitno blog postaja vpliven medij.
Sam se ne strinjam s kakršnokoli regulacijo, sem pa zagovornik identifikacije pišočega. Četudi, kot pravi eden od komentatorjev, nekaterih zapisov potem ne bi bilo, ali pa ne bi bili taki kot so. Pod zapisano se je pač treba podpisati.
Objavite komentar