Kako študirati?
Na to temo smo nekaj diskutirali in podatki o tem, kakšni profili danes imajo delo in kakšne ne, so le del odgovora. Spodaj so prosojnice (ki so, mimogrede, nagrajene kot najboljše med temi, ki jih gosti slideshare.com):
Zanimivo je tam okrog prosojnice 17, kjer so podatki o tem, kolikokrat se bo menjalo službo (na rob našim razpravam od prožni varnosti). K pisanju me je pa spodbudila prosojnica 22 in nadaljevanje, ki se naslanja na knjigo The Jobs Revolution: Changing How America Works:
“None of the top 10 jobs that will exist in 2010 exist today,” Those jobs will require technology that’s still being developed. The most important thing a student can do today is learn to learn. The book adds, however: “Rather than focusing on specific technologies or specific problems, we need to equip students with those concepts that are common to all problems, all technologies, all skills, ranging from workplace engineering to ethics to entrepreneurship.”
Zagovorniki velikega števila majhnih univerz bodo razložili, da to lažje dela majhna univerza z ne zelo specializiranimi programi. Zagovorniki velikih univerz pa, da potrebno širino teh znanj lahko da le velika, kompletna univerza.
13 x komentirano:
Res dobra prezentacija (tehnično, torej res zanimiva za predstavitev) in čeprav načeloma ne maram teh "ste vedeli" faktov, je tukaj kar nekaj presunljivih.
Vsekakor pa je poanta, da bi danes v šolah morali učiti mlade kako živeti, razmišljati, jih res učiti kako se učiti. Ne drilanje formul, pesmic in podobne nesnage, temveč jih učiti odprtosti, jih naučiti kako razmišljati outside the box, kako si upati imeti idejo in jo predstaviti.
Za začetek je dovolj, da se vsi skupaj tega zavedamo, zaenkrat je še dovolj časa, da to spremenimo.
Zanimivo. Mislim, pa da je za celovito reformo univerze potrebna celovita reforma srednje šole.
Za celovito reformo srednje šole pa je zagotovo potrebna še kakšna reforma osnovne šole ... In nazadnje se cikel konča pri reformi domače vzgoje in vrednot, ki jih država ne more neposredno spremeniti. Dejstvo pa je, da je verjetno v 21. stoletju znanje (šolanje) vrednota za precej manj ljudi kot v preteklosti. Temu primeren pa je tudi odnos.
...hvala za to prezentacijo... izjemno!!!... in hvala za zadnja dva stavka v Vašem zapisu...želim si da bi na tem izhodišču stekla debata o novi zakonodaji...in še vedno ne razumem, čemu ni MVZT namesto napol konspirativnega informiranja dela javnosti o osnutku ZVŠRRD raje odprlo na svojem spletu ustreznega tematskega foruma ali bloga...in še vedno čakam na modro/belo knjigo o reformi slovenskega visokošolskega prostora (razprava v Razgledih)...
Celovita reforma oš ni tako ključna za nadaljni proces izobraževanja...
bolj je pomembna reforma sš, torej če si vlada res želi več vpisa na naravoslovne smeri, naj podpira tehniške gimnazije. En lep primer je novomeška tehniška gimnazija za katero je veliko interesa za vpis, vendar pa ima premalo kapacitet - deluje skupaj z elektro šolo in v okviru Šolskega centra. Če bi se ji zagotovilo lastno stavbo, bi se povečalo število prostih vpisnih mest --> večji vpis --> večji vpis na tehniške fakultete (več kot 90% dijakov s teh.gim. gre tam).
Vendar pa se v realnosti lepo vidi, da je vladna želja po povečevanju vpisa na naravoslovne smeri le krinka za zmanjševanje števila vpisnih mest na FDV in povečevanje na zasebne družboslovne fakultete ter teologijo (ki jih vodijo ideologi vladajoče opcije).
Tudi na FGG (in verjetno na celotni Univerzi) bi se morali zamisliti (začenši z dekanom) da učenje Eurocoda na pamet ni spodbujanje inovativnosti. To tudi ni moja predstava pridobivanja širine, prej nasprotno, podrobno preučujemo drevesa, gozda pa niti nimamo časa pogledati. V tem smislu mi je bila všeč misel o delovnih mestih v 2010 za katere danes sploh ne vemo.
Profesorji se očitno ne zavedajo, da so tam zaradi nas študentov in ne obratno (kar sem prebral recimo v priporočilih pred vpisom na Royal College iz Londona). Tako ne bi imeli profesorjev, ki pridejo v predavalnico pred izpitom in rečejo "Danes boste vsi padli" in podobne spodbudne izjave, ki jih je recimo na FGG cel kup.
Inovativnost in presežek sta tako omejena na obšolske in pošolske dejavnosti. Kar pa mislim, da v globalni konkurenci dolgoročno ne more prinesti uspeha. Šola bi morala biti odskočna deska za poklicno kariero in ne samo papir, kot je pri nas.
Menim, da preveč stavite na reformo šolstva, premalo pa na tisto drugo spremebo, ki je integralni del napredne družbe znanja. To je spremeba v zavesti mladostnikov, študentov. Znanje kot vrednota še zdaleč ne kotira tako visoko, kot bi moralo. Posledično se tudi t. i. učenje učenja ne smatra kot imperativ za uspešno življenje.
Na žalost naše študente (tisti resni so izvzeti) bolj kot študij zanimajo zabave, delovanje v študentskih organizacijah, kjer je denar, zabave, delo preko študentskih servisov, kjer je denar in zabave. Včasih imam resnično občutek, da so vseprisotni, le tam kjer bi morali biti jih ni - za študijskim gradivom.
Ko bomo torej naredili premik tu - se pravi spremenili mišljenje nezrelih podaljšanih pubertetnikov okrog dvajsetega leta - bodo šolske reforme morda imele dejanski učinek in šele takrat bomo lahko sanjali o pravljični prihodnosti. Saj veste: na mladih svet stoji, samo mladi včasih ne na njem.
@ matej,
imaš prav. Tehniška gim. ŠCNM je po številu dijakov, ki izberejo na maturi fiziko druga v državi, takoj za gimnazijo Bežigrad. Vendar na bežigrajski gimnaziji jih gre od 250 dijakov približno 85 pisati fiziko, medtem ko na tehniški gim. od 85 dijakov kar 80! Tako, da je odstotek neprimerno višji.
p.s.: šoli pa ministrstvo noče odobriti 4. oddelka zato, ker je v Novem mestu še dovolj drugih gimnazij in se bojijo izgub (izgovor: gimnazija je gimnazija). Se pa druge šole hočejo promovirati pod imenom "tehniška" kot npr. ekonomska gimnazija v Novem mestu, obenem pa oglašujejo, da v svojem učnem načrtu/programu nimajo fizike sploh!
Da pa se vrnem na origalni post, kot je očitno na slajdih so nam največji "problem" azijske države in ravno njih se je potrebno bati. Tako poceni kot oni delajo, mi ne bomo nikoli...
@Franc: Mogoče bo projekt Skupnost.si ponudil dobro rešitev za težave, ki jih omenjate. Predlagam, da 1. junija začnemo belo knjigo, o kateri govorite, sestavljati tam.
@you.go: Ideje mladi že imajo, problem je v tem, da se pravih idej (niti ni nujno, da so vse dobre) ne da preprosto izvesti, pa tudi financiranja za njih (praviloma) ni. To govorim iz lastnih izkušenj. Medtem pa so ostale "ideje" (kako kreativno do denarja iz raznih skladov, študentskih organizacij...) ne samo preprosto izvedljive, ampak tudi hitro in izdatno "nagrajene".
@rx170: odlaganje reforme x, češ da je prej potreba reforma y in tako naprej ... je samo izgovor, da vse ostane po starem.
@franc: tudi razne knjige vidim predvsem v funkciji tega, da se podaljša status quo. Konec koncev gre te dni v parlament resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva, ki ima soglasje vseh bistvenih deležnikov.
@anonimni: ja, tranzicija je dala nekaj zgledov, da se da hitro obogateti tudi brez znanja in dela. Skandinavskim bogatašem je skorajda narodno kupiti dober avto, naši would-be bogataši si denar za zunanje znake bogastva celo sposodijo.
Živimo v eksponentnih časih (izraz se mi prav dopade)- močno se strinjam, da je najpomembnejše znanje, ki ga danes študentje odnesejo, KAKO SE UČITI. Iz lastnih iskušenj (kot mati 21-letnega študenta in kot učiteljica na UL) trdim, da je problem, NAUČITI SE,KAKO SE UČITI, v trenutnem času res pereč in da ga večinska študentska populacija ne obvladuje dobro. Seveda imamo tudi dobre študente, ki to znajo. Večinoma pa je tovrstno znanje zanemarjeno in težko bi rekla, kdo je za to kriv. Menim, da je s pravo usmeritvijo nujno potrebno začeti že v osnovni šoli in nadaljevati v srednji, kajti samo na fakultetni ravni se tega primanjkljaja ne da nadomestiti, vsekakor pa ga lahko kvalitetno nadgradimo. Strinjam se tudi s komentarjem o nezrelosti (podaljšani puberteti) današnjih 20-, 21-letnikov, kar je omenjeno v enem od komentarjev. Živijo pač v času, ko jim zaradi socialnih razmer očitno ni treba zgodaj dozoreti.Pa jim čisto privoščim dobre razmere, v katerih odraščajo ! Da pa bi dovolj zgodaj dojeli vrednost znanja in izobraževanja, jih moramo verjetno integrirano vzpodbujati tako starši kot učitelji na vseh stopnjah izobraževanja.Dovolj pa ne bo samo vzpodbuda, potrebno bi bilo kar nekaj strokovnih sistemskih prijemov v izobraževanju in kar nekaj premikov v slovenski družbi (komentatorji so jih nekaj že omenili...), da bi tole stanje popravili. Če ga ne bomo, bomo z denarjem, ki je namenjen visokemu šolstvu, še naprej metali denar stran za neuspešen in nedokončan študij in s tem reševali socialne probleme. Na ta način tudi ne bomo postali na znanju temelječa družba !
@ žiga turk:
Se strinjam, da je diskusija, ki ni vodena in ki ne konča v zaključkih brezplodna in samo odlaga rešitev. Vendar pa je s premišljenim vključevanjem javnosti mogoče izniči blokado s strani tistih, ki jim ustreza ohranjanje »status quo«, ob tem da seveda le takšen postopek legitimira demokratičnost.
Sem pa vesel današnjega zapisa (21.5) v tem blogu, ker oživlja možnost razprave, ki je sicer obetavno začela v Razgledih zdaj pa zamira, tudi ker je manjkal kompetenten sogovornik z drugačnimi stališči. Tudi bi bilo vredno preskusiti rešitev, ki jo ponuja projekt Skupnost.si pa čeprav bo Osnutek zakona sledil časovnici, ki jo zagovarja minister dr. Zupan.
Kljub temu, da se je seveda na fakulteti nujno naučiti kako se (doživljenjsko) učiti, pa je še vedno pomembno "kaj študirati, da bom imel delo". V Sloveniji je preveč fakultet, ki so sami sebi namen, to je, da imajo profesorji delo, za diplomante pa dela ni. Predvsem pa je službo nemogoče zamenjati. Taka je moja izkušnja kot diplomantka BF že tretjič nadomeščam porodniško v državni upravi in zaman iščem meni zanimivo alternativo. V istem letu kot jaz je diplomiralo samo iz moje smeri 40 enakih osebkov z enakimi nemožnostmi za zaposlitev...
Politika izobraževanja je pri nas zgrešena, na faks se vpisujejo vsi po spisku in nivo fakultet se znižuje primerno povprečju - samo da je vpisano čimveč študentov. Biti študent pa je največji luksus, ki te lahko dodeli v tej državi, kar ti postane jasno takoj, ko doštudiraš.
Objavite komentar