Nisem šel gledat na novo obnovljenega rektorata, čeprav so me prav tam sprejeli in priznam, sploh ne zgleda slabo! Rektorat je sicer pomembna stavba za prestiž in samozavest neke šole, pa spet ne tako pomembna, kot so laboratoriji, predavalnice, kabineti ... Tudi ne tako pomembna, da kaže prekoračiti predračun. Na UPR sem šel zato, ker so me zanimali njihovi načrti, povezani s kampusom Livade, saj bi bil ta kampus lahko pomemben in primeren razvojni projekt.Kampus latinsko pomeni polje, v prenesenem pomenu zaključen teren na katerem so postavljene stavbe neke univerze. Bogataši, kralji, diktatorji ... so nekoč dobesedno darovali zemljo, polja, da bi se univerze lahko postavile na noge. Če prav premislim se z univerzami drugačnega tipa v tujini skoraj nisem srečeval. Kungl Tekniska Hogskolan je na vzpetini sredi Stockholma, Stanford na eni najleših lokacij v Silicijevi dolini, okrog kampusa ITU so nastale najbolj prestižne lokacije v Istanbulu. Če omenim samo tiste, kjer sem prebil nekaj več prijetnih dni in noči.
Kampus pomeni, da se celotno univerzitetno življenje odvija v neki prostorski koncentraciji, v parku, v katerega so posejane fakultete, predavalnice, laboratorji, študentski domovi, stanovanja za gostujoče profesorje ... Bistveno je, da so skupaj, na kupu, študenti in profesorji različnih strok, da uporabljajo isto knjižnico, se srečujejo v istih kavarnah ali menzah, obiskujejo predstave, plese, predavanja v istem univerzitetnem gledališču. Na ta način se vzpostavlja interdisciplinarnost, tudi na neformalen način se krešejo ideje iz zelo različnih disciplin. Prihaja do tiste socializacije elit, ki je vsaj tako pomembna funkcija univerze, kot je pretakanje znanja z nuerenberškim lijakom v študentske glave.
Če se na zahodu komaj spomnim kake univerze, ki ni tipa kampus, pa je evropski vzhod za ta tip univerz bodisi (1.) ostal ujetnik tradicije in častitljivih starih poslopij iz središč mest (tako je UPR zdaj obnovila, pa ni bilo nikoli univerzitetno poslopje), (2.) ni imel denarja in za povrh so se (3.) tudi oblasti bale prevelike koncentracije svobodomiselnih študentov in so jih raje razpršile naokrog po mestih.
Nobenega razloga ni, da bi te napake še kar in kar ponavljali. Premisliti je treba o prioritetah in, če že razmišljamo o 7-10 univerzah, kaže le te zastaviti tako, da zares prispevajo k bogatitvi slovenskega visokošolskega prostora, ne pa, da en ali dva študija približajo prebivalcem neke pokrajine. Pa saj vendar nihče ne verjame, da so npr. Celjani še posebej nadarjeni za študij logistike. (Kvečjemu bi za to imeli nagnjenje potomci Martina Krpana z Notranjske :-)
Konkurenčni visokošolski prostor je pomemben in univerza tipa kampus je edini način, da se bo npr. Ljubljančan ali Mariborčan odločil za študij nekje drugje, ker bo študij tam boljši. Kampus, s prostori za študente, s prostori za profesorje, predvsem gostujoče, je edini način, da nova univerza tudi kadrovsko na hitro zamaši kako luknjo, še posebej, če bo ljubljanska svojo prihodnost gradila na monopolu iz preteklosti (pa o tem drugič).
Kampus študentom in profesorjem preprosto prinaša več. Če že delamo nove univerze, potem jih, za božjo voljo, delajmo tako, kot je treba, ali pa si priznajmo, da zato ni denarja. No in res, kako je z denarjem.
Kampus Livade, kjer naj bi Izola Univerzi podarila nekaj zemlje (dovolj?) je ocenjen na 40 MEUR, od tega bi se dalo, če bi bila zadeva uvrščena na prave sezname, od strukturnih skladov EU dobiti 75%, torej bi bil strošek davkoplačevalcev kakih 10 MEUR. To ni veliko več, kot naj bi že stala obnova rektorata. Rezerva je v denarju iz primorskega gospodarstva, ki cveti. Za primerjavo, slovenski jadranski otok je ocenjen na 100 MEUR, ureditev prometnih zadev na primorskem, vključno z novo železnico Koper -Divača pa na blizu milijardo.
Morda pa bi ubili dve muhi na en mah in kampus postavili na otok?
