V življenju igramo mnoge vloge. Sam si enkrat zavežem kravato z emblemom Univerze v Ljubljani, si dam na glavo Telekomovo ali Mobitelovo kapico za baseball, sem spet v vlogi ministra, ali pa bi si čez glavo poveznil nogavico in bil popolnoma anonimen. Ampak glava in vrat sta v vseh teh primerih ista. Ne morem iskreno in zares reči - tole mislim kot minister, tole kot občan, tole kot univerzitetni učitelj ... na koncu eno samo misel oblikujejo vse vloge, sedanje in prejšnje.
Morda je ta misel taka, da s čem ni skladna, da lahko razdre kaka pogajanja, naredi kako zamero, ko je še priložnost za dogovor. Pogosto je pametno, da človek ne pove vsega, kar misli (novinarjem in ženskam še posebej :-) Tule torej ne bo vse kar mislim, ampak samo tisto, kar se mi zdi pomembno (in oportuno ;-) da javnost ve.
Torej velja to, kar je zapisano tudi na robu. Tu so mnenja osebe, ki ga je parlamet postavil za ministra. Takle mate!
